Sončenje prinaša številne koristi, podaljšano in intenzivnejše izpostavljanje sončnim žarkom pa lahko povzroči škodo.

Izpostavljanje sončnim žarkom prinaša številne koristi, recimo nastanek vitamina D v koži. Zadostuje, če za kratek čas, od 5 do 15 minut dva do trikrat tedensko običajno odkrite dele telesa, kot so obraz, dekolte, nadlahti, roke, izpostavimo sončnim žarkom. 

Sonce lahko tudi škoduje

Podaljšano in intenzivnejše izpostavljanje sončnim žarkom ne bo prineslo dodatne koristi, lahko pa povzroči škodo. 

“Koža se pod vplivom UV-svetlobe hitreje stara, nastajajo spremembe, ki lahko povzročijo nastanek kožnega raka. Neprijetne in v hudih oblikah tudi nevarne so sončne opekline. Sončne opekline niso samo neprijetne, pač pa povečajo možnost nastanka kožnega raka,” pojasnjuje farmacevt Bojan Madjar iz Pomurskih lekarn.

Kako si pomagamo pri sončnih opeklinah?

V primeru nastanka sončnih opeklin se moramo čim prej umakniti v senco. Priporočljivo je, da se sončnim žarkom naslednjih nekaj dni, dokler se opečena koža ne zaceli povsem, ne izpostavljamo. 

“Opečeni predel kože hladimo pod tekočo vodo, s kopelmi ali z obkladki in postopek večkrat dnevno ponovimo. Če samo hladilni obkladki in geli ne pomagajo, lahko opekline lajšamo in zdravimo s pripravki, ki vsebujejo dekspantenol, ekstrakt prave kamilice, ter z zdravili, ki zmanjšajo srbenje ter alergijski odziv. Na opečene dele telesa, vsaj na začetku, ne nanašamo mazil, ki bi preprečevala oddajanje toplote. V ta namen raje posegamo po izdelkih v obliki losjonov ali gelov, ki vsebujejo veliko vode. Poskrbeti moramo za zadostno pitje tekočine ves dan oziroma v primeru opeklin količino tekočine povečamo,” še pojasnjuje Madjar.

V Pomurskih lekarnah odsvetujejo namerno izpostavljanje sončnim žarkom z namenom pridobitve naravne porjavelosti, saj porjavela koža le malenkostno ščiti kožo in ne odtehta nevarnosti škodljivih učinkov izpostavljanja sončnim žarkom. 

Med 10. in 16. uro ostanite v senci

Najboljši način zmanjšanja škodljivih učinkov sončnih žarkov na kožo je izogibanje neposrednemu izpostavljanju sončnim žarkom in zaščita. 

Odsvetujemo izpostavljanje sončnim žarkom v času, ko so ti najmočnejši. V poletnih mesecih med 10. uro dopoldne in 16. uro v popoldanskem času. 

“Zadržujmo se v senci, ob gibanju na prostem pa z obleko in pokrivalom zaščitimo kožo. Zaščitna sredstva so namenjena zaščiti kože, ki je z ostalimi ukrepi ne moremo zavarovati pred škodljivimi vplivi sončnih žarkov,” dodaja Madjar.

Kakšna zaščitna sredstva izbrati?

Izbrano zaščitno sredstvo mora ščititi pred UVB in UVA žarki. UVB žarki povzročajo opekline in, tako kot UVA žarki, pospešujejo staranje kože ter prispevajo k nastanku kožnega raka. 

“Na zaščito pred UVB žarki kaže zaščitni faktor, ki naj bo vsaj 15. Pri ljudeh svetle polti priporočamo zaščitni faktor 30, pri otrocih in ljudeh, z alergijo na sonce raje 50+. Zaščitno sredstvo z visokim zaščitnim faktorjem priporočamo tudi ljudem, ki se zdravijo s katerim od zdravil, ki lahko povzroča fotosensitivne reakcije. Med taka zdravila spadajo nekatera zdravila za zdravljenje bolezni srca (amiodaron), diuretiki (furosemid, hidroklorotiazid), nesteroidni antirevmatiki (diklofenak, iibuprofen, naproksen), protibakterijska zdravila (ciprofloksacin, doksiciklin), pravi Madjar.

Zaščito pred UVA žarki označuje UVA oznaka v krožnem simbolu. Na voljo so različne oblike zaščitnih sredstev, od emulzij, oljnih raztopin, hidrogelov, pršil ... Za ustrezno obliko se odločimo na podlagi tega, kdo bo sredstvo uporabljal in v kakšni situaciji. Nekomu, ki rabi zaščito ob delu na prostem priporočajo recimo tak pripravek, ki kože ne masti in ji omogoča dihanje. Otroku, ki bo preživel večino časa na prostem ob in v vodi pa vodoodporen pripravek, ki ga voda ne bo takoj izprala s kože. 

Zaščitni faktor podaljša čas na soncu

Zaščitni faktor predstavlja informacijo koli časa dlje smo lahko izpostavljeni sončnim žarkom, preden bomo dobili opekline. Seveda velja le v primeru, če nanesemo dovolj zaščitnega sredstva. Na vsako okončino bi morali nanesti 5 ml sredstva, prav takšno količino potrebujemo za prednjo in zadnjo stran trupa in glavo. Z zaščitno kremo se namažemo 30 minut preden gremo na sonce, ko je koža še hladna in suha. Pri tem ne smemo pozabiti na čelo, ustnice, ušesa, veke, nos, vrat in dekolte ter kožo pod naramnicami kopalk ali obleke. Kremo ponovno uporabimo vsake 2 uri oziroma pogosteje po kopanju, močnem potenju, brisanju ...

S spleta

Komentarji (0)

Starejše novice