Preverite iz katerih slovenskih regij se je v Pomurje priselilo največ prebivalcev in kje slovenski izseljenci iščejo nov dom.

V začetku meseca smo ugotavljali, da naravni prirast v Sloveniji tudi letos ostaja negativen. Bistveno drugače je s selitvenim prirastom, saj sveži podatki Statističnega urada Republike Slovenije o selitvenem gibanju kažejo, da smo v 2018 na državni ravni lani zabeležili najvišji selitveni prirast v zadnjem desetletju.

A medtem ko Slovenija v splošnem pridobiva vsaj s priseljevanjem, pa prebivalstvo v Pomurju upada tako na račun razlike med rojstvi in smrtmi kot na račun izseljevanja. Pravzaprav smo z Zasavsko regijo edini statistični regiji z negativnim skupnim prirastom, torej z negativno rastjo prebivalstva tudi po prišteti statistiki priseljevanja in odseljevanja:

Izseljujemo se predvsem v Avstrijo

V letu 2018 se je v Slovenijo priselilo 28.455 prebivalcev, iz države pa se jih je odselilo 13.527, s čimer je bil selitveni prirast najvišji po letu 2008. Razlika med priseljenimi in odseljenimi je namreč znašala 14.928 oseb. Število priselitev je v primerjavi z letom prej sicer bilo višje za 51 odstotkov, število odselitev pa nižje za 23 odstotkov. 

V 2018 se je v Slovenijo priselilo več kot 4.300 državljanov Slovenije in 24.100 tujih državljanov. Odselilo se je medtem skoraj 6.600 slovenskih in več kot 6.900 tujih državljanov, kažejo podatki SURSA.

Največ tujih državljanov, skoraj polovica, se je v Slovenijo priselilo iz Bosne in Hercegovine, za največ preostalih pa so bile države prejšnjega prebivališča Srbija, Kosovo, Severna Makedonija in Hrvaška.

Kar zadeva odseljevanje, Slovence očitno vleče predvsem k našim severnim sosedom. Kar dobra četrtina oziroma 26 odstotkov odseljenih državljanov Slovenije je lani odšlo v Avstrijo, največ preostalih pa je nov dom našlo v Nemčiji, Švici in Hrvaški.

Podrobnejši pregled priseljevanja glede na državo prejšnjega prebivališča si oglejte na interaktivnem zemljevidu:

Notranje selitve Pomurcev predvsem v smeri Podravske in Osrednjeslovenske regije

Preseljevali smo se seveda tudi znotraj države, je pa to število z 103.961 notranjimi selitvami bilo 7,5 odstotka nižje kot v letu 2017. Večina prebivalcev, kar 80 odstotkov je pri tem zamenjala občino, okoli petina se je preselila v drugo naselje znotraj iste občine.

Skoraj polovica notranjih selivcev je bilo starih med 20 in 39 let.

V katere regije smo se lani najpogosteje preseljevali Pomurci in iz katerih regij smo v naših krajih pozdravili največje število novih sosedov pa si oglejte v spodnjem interaktivnem zemljevidu.

S spleta

Komentarji (4)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Eden pać (nepreverjen)

Moji starši so se v času Yugoslavije spoznali v Veržeju
Mama je Hrvatica iz okolice Čakovca
Oče pa je Madžar iz Pinc
Nikoli nismo imeli nekih prepirov glede narodnosti
vedno smo se opredeljevali za Jugoslovane
Mama je delala v Muri , Oče pa je bil vse od kurija, poštarja do delavca v klavnici
Res smo se fajn imeli dokler ni prišlo do preobrata
Mama je izgubila službo, Oče že tak prej ni imel ta pravega dela ,
a vseeno smo nekak zvozili in se dobro imeli
Jaz sem na socialki, koristim državni internet iz krajevne skupnosti
in moram vam povedati , da mi ni lepo
Veliko sem povedal o sebi , in če imate hrbtenico izvolite tudi vi
Edino oporu v življenju mi daje Mura in Fazanerija, to je moj drugi dom

Eden pač (nepreverjen)

DF Bar si priznal nekaj. Spravi se delat rajši nej ka cejle dneve visiš na portali pa komentare pijšeš. Mij eni pa že od rane mladosti delamo in te nan država davek vkraj vleče od plače ka te takše manjake podpira kak si tij.

In reply to by Eden pać (nepreverjen)

drugi pać (nepreverjen)

probaj v fazanariji dobiti kakšni šiht.

Tretji pać (nepreverjen)

Ali pa naj ti fuzbaleri dajo za zivljenje

Starejše novice