Global Entrepreneurship Monitor 2005

Nosilec raziskave v Sloveniji, prof. dr. Miroslav Rebernik, ugotavlja, da je leto 2005 prineslo nekaj dobrih novic in da je v Sloveniji prišlo do izboljšanja podjetniške aktivnosti. Raziskava je vsekakor verodostojen pokazatelj stanja podjetništva pri nas in dosledno prikazuje dejavnike, ki vplivajo na nastajanje in rast podjetij. Tako ne gre zgolj za suhoparne podatke, temveč se Slovenija kot ena izmed držav raziskave GEM primerja z drugimi državami. Teh je letos petintrideset.

Podatek, s katerim najpogosteje operirajo mediji, je delež prebivalstva, ki se namerava lotiti podjetniških aktivnosti ali pa že ima podjetje mlajše od treh let in pol. In ta podatek po letošnji raziskavi prinaša nekaj optimizma v Slovenijo. Po rekordno nizkih 2,6 odstotkih iz leta 2004, bili smo zadnji v Evropi in predzadnji na svetu, je delež v lanskem letu zrasel na 4,4 odstotke, kar je po podatkih iz raziskave 20 tisoč podjetnih posameznikov več.

V slovenskem podjetništvu številčno še vedno prevladujejo moški, razen pri tisti skupini podjetnikov, ki so si podjetniško kariero izbrali zaradi nujnosti, ker niso imeli druge, boljše možnosti za delo. Denimo med 25. in 34. letom se za podjetništvo odloči nekaj manj kot 10 % moških in 5,6 % žensk. V povprečju je pa skoraj deset odstotkov moških v starosti od 18 do 64 let lastnikov ali solastnikov ustaljenega podjetja, med ženskami pa so le štiri.

V Sloveniji se vse več posameznikov odloča za podjetništvo, ker zaznajo dobro poslovno priložnost, in ne zato, ker bi bili v to prisiljeni zaradi nujnosti preživetja (v Pomurju je pojav podjetništva iz nujnosti bistveno bolj prisoten, op. p. avtorja članka). Izboljšal se je indeks “smrtnosti” nastajajočih podjetij, po katerem smo bili lani na nezavidljivem prvem mestu v Evropi.

V Sloveniji manj optimistični najmlajši podjetniki

Medtem ko je v GEM državah najverjetneje, da bo podjetnik, ki pričakuje visoko rast svojega podjema oziroma podjetja, moški, star od 18 do 24 let, je v Sloveniji izrazito težišče k starejšim starostnim skupinam, saj je nadpovprečno visok delež podjetnikov z visokimi pričakovanji med tistimi, ki so stari od 45 do 54 let.

Kako država vpliva na podjetništvo?

Izvedenci raziskave so mnenja, da država Slovenija ni prijazna do novih podjetij, saj ta ne morejo dobiti večine potrebnih dovoljenj in koncesij v tednu dni, da davčna in ostala vladna regulativa nista predvidljivi in konsistentni ter da višina davkov predstavlja breme za nova in rastoča podjetja. Povprečna ocena je letos sicer višja od lanske ocene, ko so bolj kritično od slovenskih izvedencev ocenili vladno regulativo v svoji državi le izvedenci v Argentini in Braziliji. A tudi letos je Slovenija po oceni vladne regulative na repu GEM lestvice.

Višje ocene za vladno politiko

Na področju vladne politike izvedenci z nekoliko višjimi ocenami ocenjujejo vladno podporo. V primerjavi z izvedenci GEM najvišje vrednotijo vladno politiko na področju podpore izvedenci na Finskem, najnižje pa izvedenci na Madžarskem.

Raziskava GEM 2005 je pokazala razveseljiv napredek na področju večje vključenosti odraslega prebivalstva v podjetniške aktivnosti, večjega odstotka podjetništva zaradi priložnosti, večje vključevanje žensk v podjetništvo in manjšo stopnjo smrtnosti nastajajočih podjetij.

Pokazala pa je tudi številne slabosti, kot so nizka inovativnost ustaljenih podjetij, slaba izobrazbena struktura podjetnikov, podjetništvu nenaklonjene kulturne norme, manko primernega izobraževanja in usposabljanja za podjetništvo ...

Predlogi kažejo, da morajo biti ukrepi na vseh področjih naravnani k percepciji posameznika o svojih podjetniških zmožnostih in okolju, ki ga obdaja, saj je odločitev za podjetništvo osebna odločitev tistih, ki imajo potenciale in sposobnosti za ustvarjanje, odkrivanje in uresničevanje (poslovnih) idej.

Letošnji rezultati še bolj kot lanski opozarjajo, da je treba v Sloveniji temeljito spremeniti odnos do uveljavljanja podjetništva. Pot v podjetniško družbo bo dolga in iskati bo treba primerno ravnovesje in uglašenost med sanjami in željami na eni strani ter resničnostjo nerazvitega podjetniškega okolja na drugi.

Povzeto po: http://epfip.uni-mb.si/publica/rreport/GEM2005_slo.pdf

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice