Robert Inhof, umetnostni zgodovinar in direktor Galerije Murska Sobota, se je v nedeljski pogovorni oddaji z Marjanom Doro pogovarjal o njegovem začetnem navdušenju nad umetnostjo ter njegovi karieri.

Robert Inhof se je rodil 8. marca leta 1966, po končani osnovni šoli v Murski Soboti in srednji šoli na Gimnaziji v Ljutomeru, se je odločil za študij na Filozofski fakulteti v Ljubljani. 

"Glaven motiv za študij je bil ta, da so mi ene stvari bile dokaj blizu kar se tiče umetnosti. Ne pa likovna umetnost. Tako da zdaj, ko kdo pravi, da ne razume likovne umetnosti, ga popolnoma razumem, saj sem jaz imel podobno izkustvo. Zdelo se mi je, da je likovna umetnost zame nedostopna in zaprta."

Od umetnosti, ki mu je bila v mladosti blizu je bila glasba. Čeprav kot pravi, nima posluha, pa je ta močno določala njegovo življenje, komunikacijo z ljudmi in mogoče tudi svetovni nazor. 

Tri temačne slike so ga navdušile do te mere, da se je začel zanimati za umetnost

V času srednje šole, ko je bil gimnazijski praktikant v ljutomerski gimnaziji, je delal v Galeriji Murska Sobota. Spominja se razstave Panonija iz leta 1983, predvsem pa treh slik, ki so ga, ne le pustile brez besed, temveč tudi vplivale na njegovo življenjsko pot. 

"Gor so bile podobe žensk kot neki odvodi teh srednjeveških žalovalcev in tisto je tako nepričakovano pustilo vtis name. Sezulo me je. Jaz nisem vedel, kdo je avtor dela. In še te oči, še nekaj dni so me zasledovale, nisem se jih mogel znebiti in temnozelenega ozadja. Takrat sem se začel za to zanimati."

V knjižnici je po naključju naletel na knjigo avtorja te razstave. Knjiga ga je pripeljala do druge knjige, in ta do tretje in to se je nadaljevalo tako dolgo, dokler ni sprevidel, da je to njegovo življenje. 

"In potem ko smo se vpisovali na fakulteto še takrat nisem vedel kaj naj vpišem. Še zdaj se spomnim, da sem ostal sam v razredu s tistim vpisnim listom in sem potem pač vpisal umetnostno zgodovino in filozofijo in potem šel na sprejemne izpite in začel študirati oboje."

Izobraževanje je trajalo tudi po študiju in traja še danes

"Izobražuješ se vedno. Več kot več, več vidiš da ne veš, in temu ni konca." Robert Inhof je opravil pripravniški izpit iz tujega jezika, zakonodaje, muzeologije, konservatorstva in pridobil naziv kustosa. Nazivi so si sledi v višjega kustosa, muzejskega svetovalca ter muzejskega svetnika, pri čemer pa so pogoji za naziv vedno zahtevnejši. 

Študij umetnostne zgodovine in filozofije na Filozofski fakulteti ga je prisililo v prepoznavanje del v detajle, v obvladanje ogromne količine podatkov in ne nazadnje na hitro gledanje na zadeve. "Včasih opažam, da nekdo rabi zelo dolgo, da gleda slike, meni ni tak potrebno."

Odnos do slik

Njegov odnos do slike je bil povsem drugačen v njegovem otroštvu, kot pa je ta danes. V mladosti ni razumel slik v veliki meri, sedaj pa razume slike in razume ljudi, ki slik ne razumejo.

"Ko gledam sliko, gledam na 2 načina: prvi način je tak, da jo gledam kot vsi, se pravi z očmi se pasem na sliki, seveda slika nekak učinkuje nate podzavestno, nate nekaj sproža in tega se najverjetneje sploh ne zavedaš. Drugače pa je, ko se lotevam zadeve strokovno-mi pa ta skladovnica slik ki jo imam nekje poskenirane, zelo pomaga pri mojem delu, zelo pomaga pri mojem pisanju."

Nastop direktorstva

Robert se je v Galeriji zaposlil že leta 1996 kot pripravnik. Ob prevzetju direktorske funkcije je podedoval spoštovanja vredno dediščino, ki se med drugim reflektira v stalni zbirki Galerije Murska Sobota. Prejšnji direktor Galerije Obal mu je pustil veliko odgovornost za nadaljevanja zgodbe te ugledne galerije. 

"So strateški načrti, vizije, ampak tu moraš biti zelo vztrajen. Moraš se držati dejanskega stanja. Težava je pa pri tem dejanskem stanju, da ne veš kakšno bo naslednje leto, in tu je treba bit previden in je treba imet vedno B plan. Včasih si razvojno naravnan, včasih pa si prisiljen v to, da si naravnan predvsem preživetveno." Za prilagajanje tem okoliščinam, pa kot pravi Inhof, moraš biti izjemno fleksibilen. 

Zelo ponosen je na stalno zbirko Galerije Murska Sobota. V dveh mandatih in pol mu je uspelo dopolniti zbirko z okoli 270. umetniško zelo pomembnimi deli.

"Če mogoče nimaš ravno sredstev za nakup, je to zelo težko, in nam je to, sam ne vem kako, nekako nam je to uspelo pridobiti. Dosti dobivamo tudi donacij od umetnikov, ki so tako zadovoljni s temi razstavami, ki so jih imeli pri nas, da se kar odločijo in nam nekatera dela, tudi temeljna dela, pustijo tu v stalni zbirki." Dobivanje takih umetniških del je izjemen dosežek, vsaka razstava pa je vedno zahvala tistim, ki so začeli sestavljati stalno zbirko ter se začeli ukvarjati z razstaviščno dejavnostjo. 

S spleta

Komentarji (1)

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.
tuncika

Spoštovani Sobota-infovci ! Da ste mi že drugič brisali komentar na to temo, bom ponovil : je nagraužno in nespoštljivo, do komentatorjev. Pač Komentiramo in nič drugega.
Pravim pač, da upokojenci niso trend dobre gledanosti (Bobovnik, Miša Molk, Zvezdana in še kdo..
Dal sem predlog za nove voditelje te oddaje, katere poznam po zelo dobrem vodenju oddaj ali poročil. Moški : Marko Horvat - je mlad, inovativen, hudomušen
Ženska : Samanta Gomboc - je mlada, lepa in pametna..
Spoštovani komentatorji, podajte komentarje. Če mi boste dali minus, je to pač vaše mnenje, če bo plus, enako.

Starejše novice