Danes je v prostorih Pac-a potekala predstavitev analize projekta Regijska štipendijska shema za Pomurje 2008-2014, na kateri so predstavili rezultate, ki so jih ugotovili z analizo.

V instrument  Enotne regijske sheme, ki se izvaja na RRa Mura od leta 2007 je v Sloveniji vključenih 3351 štipendistov od tega 405  (12 %) kadrovskih štipendistov in 100 delodajalcev v Regijsko štipendijsko shemo za Pomurje, trenutno aktivnih je 93 štipendistov dijakov in študentov. Kadrovska štipendija je štipendija, ki jo delodajalec dodeli dijaku ali študentu za izobraževalni program  na podlagi svojih potreb.

Regijska shema omogoča, da se mladi lahko zaposlijo v naši regiji.

Navzoči so bili Robert Grah, direktor Pomurske gospodarske zbornice in avtor analize, Danilo Krapec, direktor RRA Mure, Dunja Velner, skrbnica projekta, Zoran Keser, Javni sklad za kadre  ter predstavniki delodajalcev Dragan Mešič, Megras d.o.o., Marjeta Zadravec, SGP Pomgrad in Tatjana Petek, Splošna bolnišnica Murska Sobota.

Kadrovske štipendije znašajo v povprečju 345 evrov

Število potreb delodajalcev po kadrih je bilo 571, od tega največ na področju strojništva ter obdelave kovin, medicine in gradbeništva. Največ potreb glede na stopnjo izobraževanja beležijo med srednje tehniško  in srednje strokovnem kadru, sledi visokošolska strokovna izobrazba prve bolonjske stopnje in magistrsko izobraževanje druge bolonjske stopnje. Povprečna višina kadrovskih štipendij za dijake med leti 2008 in 2014 znaša okrog 270 evrov, za študente pa skoraj 380 evrov.

Štipendije ostajajo tudi ne podeljene

V teh časih je težko predvideti, kolikšna bo potreba po kadrih čez štiri ali več let, potreba po kadru se lahko pojavi takoj, delodajalec pa ne more čakati na dokončanje šolanje štipendista. Delodajalec, ki štipendira, tudi pričakuje, da se štipendist po končanju izobraževanja tudi zaposli. Razlike se pojavljajo tudi, ker potreba po kadru obstaja, vendar pa ne najdejo pravega kandidata ali pa ni interesentov.

Kadrovska štipendija? Da ali ne?

Razlog, da se ne odločajo za pridobitev kadrovske štipendije, je to, da morajo v primeru ne dokončanja šolanja znesek prejetih štipendij vrniti. Dilema se pojavi tudi, ko dijaki želijo nadaljevati šolanje. Nekateri mladi se ne želijo zavezati na enega delodajalca, saj bi se po končanem šolanju radi sami odločili za katerega delodajalca bodo delali. Od 314 pogodb jih je bilo 57  (18 %) prekinjenih zaradi ne dokončanega oziroma ne pravočasnega šolanja.

Če lahko dolgoročno predvidite potrebe po kadrih

Razpisanih potreb je neprimerno več kot pa zasedenih, ker se v celoti ne zapolnijo vpliva tudi na končni učinek pri delodajalcih. Kadrovsko štipendiranje je pomembno za tiste delodajalce, ki lahko dolgoročno predvidijo potrebe po kadrih, ki konstantno potrebujejo nove izobražene ljudi, ki se razvijajo in uvajajo nove tehnološke procese ter za tista družinska podjetja, ki želijo svoje posle predati naslednikom.

Trend

V prihodnjih letih bo kar 62 % zaposlitev, ki bo zahtevalo srednjo poklicno, poklicno tehniško in srednje strokovno izobraževanje. V letih, ki jo je zajela analiza je bilo največ povpraševanja delodajalcev po doktorjih medicine, diplomiranih inženirjih strojništva in stojnih tehnikih. Kaže se nov trend, saj je bilo na Srednji tehniški šoli v Murski Soboti v program strojni tehnik in elektronik število vpisanih skoraj dvakrat več, kot je bilo prostih mest, tudi na Srednji šoli za gostinstvo in turizem beležijo 18 % porast vpisa glede na prejšnje šolsko leto. Najpomembneje pa je, da se usklajuje izobraževanje s  potrebami po kadrih.

V prihodnosti je potrebno mlade spodbujati k poklicem živilske, elektro, kovinske  industrije ter k poklicem, ki pripomorejo k razvoju turizma. 

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice