Na protestni vožnji s traktorji po Gornji Radgoni je sodelovalo okrog 60 traktoristov.

Sindikat kmetov Slovenije je s podporo nevladnih kmetijskih organizacij, združenih v Zavezništvo za kmetijstvo, ter podporo kmetijsko-gozdarske zbornice in zadružne zveze na protestu na sejmu Agra od kmetijskega ministra Jožeta Podgorška zahteval pošteno in kmetu na kožo pisano skupno kmetijsko politiko.

Predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved je po protestni vožnji okoli 60 traktoristov po Gornji Radgoni ministru prebral zahteve kmetov. Ti se ne strinjajo s predlogom strateškega načrta skupne kmetijske politike za obdobje 2023-2027 in poudarjajo, da mora slovensko kmetijstvo temeljiti na trajnostni družinski kmetiji, ki daje socialno, okoljsko in gospodarsko varnost družini.

Kmetje zahtevajo jasno opredelitev pravega kmeta, upravičenca do sredstev skupne kmetijske politike, ter da se kmetijstvu namenjeni denar v celoti obdrži v kmetijstvu.

Nasprotujejo tudi prenosu 150 milijonov evrov sredstev iz prvega stebra neposrednih plačil v drugi steber kmetijske politike, kjer je denar za projekte in naložbe.

Od ministrstva zahtevajo, da zagotovi dodatnih 150 milijonov evrov iz nacionalnih sredstev ali drugih virov, ker je kmetijstvo temelj razvoja vsega preostalega gospodarstva in turizma.

Zahtevajo tudi omejitev dohodkovnega plačila za trajnost, torej plačilnih pravic na 100.000 evrov, in začetek postopnega zniževanja plačil nad 60.000 evrov.

Pri naložbenih ukrepih zahtevajo uvedbo pavšalnih zneskov ter obvezno izenačitev pravnih in fizičnih oseb pri najvišjem možnem prejetem znesku na programsko obdobje na 500.000 evrov.

Pričakujejo več podpore za mlade kmete, dovolj denarja za medgeneracijsko sodelovanje, jasna izhodišča za osnovne definicije in izračune za plačila, da jih bodo znali primerno ovrednotiti, pa tudi realne pogoje pri ukrepih za ekološko kmetovanje in dovolj denarja za dobrobit živali.

Podgoršek je kmetom dejal, da razume njihove predloge. Zagotovil je, da odgovori na vprašanja oziroma odločitve ne bodo politični, pač pa sprejeti na podlagi dejanskih kazalnikov in izračunov.

»Zato je zelo pomembno, da o strateškem načrtu skupaj iščemo rešitve in obljubim vam, da se bomo usklajevali, če bo potrebno, do zadnjega diha,« je sklenil Podgoršek.

Zatem sta z Medvedom odšla na predstavitev rezultatov javnega posvetovanja o strateškem načrtu skupne kmetijske politike.

Sindikat so podprli tudi na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije z besedami, da potrebujemo strateški načrt, ki bo kmeta in kmetijo postavil na prvo mesto, saj si bomo le tako lahko zagotovili hrano in obdelano podeželje.

Komentarji (48)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
bonge (nepreverjen)

No df ka boš pravo na tej proteste. Tij si bil ponavadi bil proti velkin kmeton, ka ge man občetek ka so tu na cesti samo velki kmeti. Male kmetke pa sploj ne vejo zakoj tej protestejrajo.

Grega 671828 (nepreverjen)

Či še sploh obstajajo mali kmeti ?

In reply to by bonge (nepreverjen)

bonge (nepreverjen)

Obstajajo obstajajo samo so v izdihljajih in dihajo na škrge ker njin se pomoči ta velki poberejo. Ti pa povem ka je bodoćnost nej v velkih kmetijah. Bodočnost je v malih eko kmetijah ki svoje pridelke in izdelke sami prodajo na domu ali na tržnicah po višji ceni. Dobiček ostane njim ne pa raznim direktoron mlinopeka in velkin kmetom korporacijam.

In reply to by Grega 671828 (nepreverjen)

brekaš (nepreverjen)

Kelkokrat ideš ti nekan na vejs pa od kakšnoga kmeta kaj kupiš? Nigdar! Isti si kak vsi ostali. Pametni do boga miloga amena, v špari pa najfalejši italijanski pa španski paradajz kupuvlete, keroga romuni za drobiž še zelenoga doj berejo ka te umetno zori v šleperaj med transporton. Tak ka ne flefeči brezveze pa se ne delaj pametnoga.

In reply to by bonge (nepreverjen)

bonge (nepreverjen)

Bumbar ge se geste doma prpovan pa znan točno ka gen. Vse od zelenjave sadja vina blic mesa tak ka ne bluze.

In reply to by brekaš (nepreverjen)

brekaš (nepreverjen)

Probaj malo menje škropiti tou tvojo hrano ka ti lekar strupi na možgane mlatijo.

In reply to by bonge (nepreverjen)

Bombo. . (nepreverjen)

KMETAN DATI DENAR, KA BODO LAŽJE TEKMOVALI MED SABO, KERI IMA VEČJI TRAKTOR

In reply to by bonge (nepreverjen)

sivi (nepreverjen)

Ukiniti subvencije. Pa več ročnega dela. Ne pa kurčenje s traktorji.

the doktor

Budalo noro.Ročnoga dela več nega kak nigda.Traktor je pa delovni stroj,isto kak na firmaj.Idi daj delati eden šrajf pa boš vido kelko boš plačo.Isto je pri kmeti,čim več napraviti v čim krajšem času pa najfalej.To pa brez strojov nejde.Tij še gvušno misliš ka čarna krava daje čokoladno mlejko.

In reply to by sivi (nepreverjen)

bmkk (nepreverjen)

deca v vrteci so cednejsa od tejbe 100%

In reply to by sivi (nepreverjen)

Milan Veliki (nepreverjen)

Škoda ka so nej gnojsnico sprickali po radgoni

vodka (nepreverjen)

Je že tak zadosti vladnoga gnoja bilo tan.

In reply to by Milan Veliki (nepreverjen)

ergo (nepreverjen)

kelko gnoja pa bi bli, či bi Kuloci vlodali??

In reply to by vodka (nepreverjen)

Indigo1 (nepreverjen)

Ukinit subvencije, pa da vidimo kaksni podjetniki so?! Samo jamrajo, dobijo pa kesa kot blata!

brekaš (nepreverjen)

Me zanima kak bi cvilo, če ukinejo subvencije in bi se hrana podražila za 50%. Hrana je zato tak pocejni gnesden ka sakša država subvencionejra svoje kmete. Če subvencij več nede do kmetje mogli zaračunavati svoje dejansko delo in stroške, pa te nede več punih vozičkov v trgovinaj. Ka si boš doma spouvo tou boš đo.

In reply to by Indigo1 (nepreverjen)

bonge (nepreverjen)

Ne laže . V amerike nišče ne davle subvencej pa je hrana cenejša kak prinas.

In reply to by brekaš (nepreverjen)

Gost5 (nepreverjen)

Malo se prej pozanimaj. Tudi v ameriki dobijo subvencije, je sicer odvisno od zveznih držav koliko dobijo in pa ali kmetje sploh to vzamejo, večkrat si namreč izračunajo, da se jim ne splača vzeti tega denarja. V ameriki, kanadi, rusiji, ... je ena velika razlika, parcele so po nekaj 10ha, večkrat tudi po nekaj 100 ha. Majhne kmetije so tam velike nekaj 100ha, velike pa nekaj 1000ha, do največjih, ki so tudi po nekaj 10000 ha. Zaradi velikosti so to že firme in le te tudi tako poslujejo, lahko si privoščijo skladiščne kapacitete in tržijo svoje pridelke ko je cena ustrezna. To je navečja razlika, pri nas so kmetije premajhne in s tem podvržene raznim prekupčevalcem, ki poberejo smeteno. Redko katera kmetija ima pri nas zadosti skladiščnih kapacitet, da bi lahko lansirala svoje proizvode na trg ko so cene večje. Tole bi sicer naj uredile zadruge, samo so daleč od tega in se tudi samo gleda na profit nekaj izbranih, kmet pa ostane na cesti. Tukaj se pa zdaj kažeta dve stvari, politika in požrešnost celotne verige, predvsem raznih prisklednikov, ki kmetu poberejo večino marže. To maržo potem skušajo države kompenzirati z subvencijami kar pa ni pravilno ker so zato dražji stroji, repro material, ..., največ pa ima na koncu od subvencij sama birokracija (dobro plačane službice svetovalcev, inšpektorjev, ...) in pa industrija (nemec, francoz, italjan, ...). Kmetu ostane kvečjemu delo in krediti. Poleg tega da države subvencije uporabljajo za umetno zbijanje cen hrane, so subvencije tudi v uporabi kot sredstvo kontrole kmeta, ki mora delati tako kot mu politika pravi, pa ali je to prav, ali je to v skladu z dobro kmetijsko prakso, ali zemljišča to podpirajo,pa nikogar ne briga.

Aja, kmetje, ki so na teh slikah in jim pravite da so veliki, lepo vas prosim, to še za hobi ni, Velike kmetije se začnejo pri 200+ha zemlje.

Se pa med kmeti tudi pojavlja ena skrajnost, to je pretiravanje s stroji. Sicer je tukaj potrebno paziti, stroj se kupuje za dobo 10, 20, 30 let in je potrebno premisliti kakšno velikost vzeti, da bo ok za vso obdobje. Vseeno pa sem mnenja da bi večina kmetij zdržala z vsaj eno klaso manjšim traktorjem. Pri nemcih je dosti uslug in pa ponudnikov le teh in se kmetje tega redno poslužujejo, pri nas se razen spravila pridelka to nekako ni prijelo, po mojem problem miselnosti ljudi.

Naša politika oz. politika vsake države posebej se mora odločiti kaj si od kmeta želi in kakšnega kmeta hoče. Pri nas, razen prekmurja, ni nekih naravnih danosti da bi bile kmetije velike, ogromno je strmin, močvirij, slabe zemlje in tu se rabi majhnega kmeta, do 20ha, ki to mogoče dela kot pol zaposlen in skrbi za pokrajino. Zdaj pa politika misli da je vse ena velika ravnica in hoče imeti čim večje kmete in smo tam kjer smo. Kmetje so prisiljeni da se širijo če želijo preživeti, s tem se uničuje majhne kmete, ki skrbijo za mejice, pokrajino, čistijo zarasle površine, skrbijo za razne strmine in jih kosijo. Velik kmet to ne bo delal ker misli drugače in pa tudi časa nima za tole.

Lahko bi nadaljeval še nekaj časa pa nima smisla. Če se bo predlog SKP kot je zdaj na mizi sprejel se bo osnovna subvencija iz prvega stebra (neposredna plačila) zmanjšala na cca 130 eur, zdaj je okrog 190 eur. Tudi plačila za pridelavo žit se bodo konkretno zmanjšala. Ta denar se potem iz prvega stebra, kjer denar dobivajo kmetje, seli v drug steber, kjer ga bodo črpala razna podjetja, priskledniki, zavodi, ... Torej kmet, drzava, mi vsi bomo financirali take.

In reply to by bonge (nepreverjen)

brekaš (nepreverjen)

Samo ka te neka pitan, mogoče celou to bole znaš od mejne glede na to ka tan šefuje šef tvojoga malika. Zakoj je Mađarska tak agresivna z izvozon hrane po dumpinških cenah? Njihova pšenica je najcenejša, njihovo meso je najcenejšo? Zakoj? Zato ka Orban kmeton masne subvencije davle, zato! Te pa lejko majo najnižje cene in se mesni industriji v okolici ne splača mesa od lokalcov kupovati ampak iz Mađarske. Celo Mađasko kmetijstvo je financejrano direkt iz državnoga proračuna. Aja, pa za Ameriko ti je ovi nad menov vse napiso.

In reply to by bonge (nepreverjen)

bonge (nepreverjen)

Na jutube je en ameriški vloger imenuje se cole the cornstar, doma delajo več kot 1000 hektarof zemlej, pogledne se videje pa me povej kelko nouveh traktorof pa konbanjof so se kupili v zadnjih 20 letih. Te že naprej poven cejlo škerino kipuvlejo rableno na dražbah staro 2-3 lejta. Šker pa z vouskon notre maže tak jo paze pa čuva. Pa znaš zakoj? Zatou ka se jo je san kupo nej njeme je država pou cuj dala kak našen te pa za pejt lejt oda kombajn pa po nouvoga ide pa njeme pa država cuj da. Da te pa kakšo storitev kak žetev naprave te pa potrdila računa tudi ne da.

In reply to by brekaš (nepreverjen)

Gost5 (nepreverjen)

Malo več spremljaj teh farmerjev pa dobiš pravo sliko. Tale je sicer majhen za njihove razmere, Ne gledati samo enega. Imaš pa prav, dosti opreme ti farmerji kupijo rabljene ali pa vzdržujejo staro. Ti povem razlog, niso samo cene, stara oprema se manj kvari, je cenejša za vzdrževanje in bolj masivno narejena, pa vsa elektronska in eko navlaga manjka. Jih je pa kar nekaj, ki traktor zamenjajo vsako sezono ali dve, spet odvisno od tega kaj delajo, kako so veliki in kaj se jim splača. Pri nas staro opremo težko najdeš, ker dobrih traktorjev 20 let nazaj ni bilo, ta jugo roba je za malega dobra, za večjega pa več šraufaš kot delaš. Je pa spet vprašanje cene, večkrat se bolj splača kupiti novi traktor kot rabljeni, recimo za rabljenega daš med 15 in 20k, potem pa ti gre menjalnik ali kaj večjega in daš še toliko zraven. Komplet gum je od 5k dalje. Si na ceni novega traktorja pa še vedno imaš stari traktor. Pri novem imaš prvih 5 do 10 tisoč ur mir, stari je pa to že dal skozi.
Časi ko je država dala pol zraven so mimo, ne vem če še so sploh še kakšni pametni razpisi za traktorje, kar je tudi prav. Nekaj se še da dobiti, samo zlati časi ko so se na veliko kupovali preveliki in presodobni traktorji so mimo. Tisti časi so tudi krivi za to zamegljeno sliko, ki jo vsi vidite oz. vam gre v nos.

In reply to by bonge (nepreverjen)

bmkk (nepreverjen)

se pravi ka de đo en velki drek!

In reply to by brekaš (nepreverjen)

Indigo1 (nepreverjen)

Pa kaksni traktori na slikah!? Kje jim kes?

brekaš (nepreverjen)

Od ge li avtoprevoznikon keš za drage šlepere, pa gradbenih podjetjon za drago mehanizacijo. Ka te zaj, če je kmet te se more z oldtimer traktoron okoli voziti pa z njih na njivi delati? Sakši si nabavi najboukša osnovna sredtva ka ležej in hitrej dela in ma posledično večji izkoristek in zaslužek. Samo ka, če ste eni tak maloumni ka tej stvari ne razmite. Me zanijma ka bi đo, če bi kmetijstvo po sveti propadnolo. Paso bi se na travi pa kamne lizo.

In reply to by Indigo1 (nepreverjen)

n.. (nepreverjen)

v radgoni te demonstrirali; v LJ bi mogli iti!!!!!!!!!!!!

Crni vrag (nepreverjen)

Pohlep vam je problem,ce je sosed kupo nov traktor te tudi jaz moram vecjega,pa ciglij ga ne nucam

vafartatp (nepreverjen)

ni problem ce ga je kupil, problem je ker nic ne prideluje, samo subvencije zbira in iz tega zivi. Ali je toca, susa ali brez kmetisjkega znanja, ker marketinga itak ne vejo, oni vedno dobijo subvencije in podporoe za podnebne sprmembe. Vse javno objavljeno, Da na leto dobis 50 tisoc evrov, ne glede na to kaj pridelas je pa zelo bolano. In to velja za celotno EU. EU proracun je 50% poberejo kmetijske subvencije.

In reply to by Crni vrag (nepreverjen)

atp... (nepreverjen)

vsi ki imajo 50 + hektarjev njiv se naj sploh ne oglasajo.

index33 (nepreverjen)

sramota? Subvencije, brez ddv, otroci stipendije v solah, vecji otroski dodati... Pohle, nic drugega!

ffran

Kmetje od ministra zahtevajo pošteno kmetijsko politiko, da doda vsakemu kmetu še hlapca in deklo, ki bosta delala !?

traead (nepreverjen)

eni, ta veliki jih že imajo, problem teh neumnih hapcev (dekel še nimajo) je da čez 5-10 let ugotovijo da delajo za mionimalva ali zastonj, in potem grejo, ampak v vresti je že novi maldi neumen hlapec, ki misli, da je cilj življenja vožnja traktorja z yostikom.

In reply to by ffran

Ma gdo so (nepreverjen)

24ur novice/slovenija/knovs_3.html
youtube.com/watch?v=5ktEonKr9N0

Adijo pamet (nepreverjen)

Poznan kmeta ka dela na 70ha... Iz subvencij si je lejtno kuhinjo za 50k€ napravo... Za ostale olajšave pa ka itak ne gučijmo.

Gost5 (nepreverjen)

Denar za gnojila, seme, škropiva, nafto, je pa vzel od kod? Saj to gre nekaj časa, potem se pa zemja izčrpa. So tudi taki, ampak prej ali slej se sami zakoljejo.

In reply to by Adijo pamet (nepreverjen)

dos.a (nepreverjen)

izčrpa se čez 100 ali 200 let, takrat pa boli partak tega kmeta za to zemljo. Denar za gnojila, seme, škropiva, nafto je vzel od tega kar je pridelal, ostalo mu vse ostane. Poleg tega od nafte dobi nazaj še trošarino, tako da spet ni tako drago.

In reply to by Gost5 (nepreverjen)

Gost5 (nepreverjen)

Vidim da še nisi delal na zemlji, zemljo lahko zapraviš v 5 do 10 let, k sebi jo pa spravljaš 2 krat toliko. Že samo intenzivna pridelava koruze brez večjih vlaganj ti bi v nekaj sezonah do konca izčrpala zemljo. Zakaj to pišem, ker jih dosti to dela.

In reply to by dos.a (nepreverjen)

nihil (nepreverjen)

Rišiti kmetijstvo je znanstvena fantastika, trbelo bi napravte komasacijo vsej zemljišč v sloveniji pa ustanoviti zadrugo ka bi vsa ta zemljišča obdeluvala, s top opremo, top kadri, top organizacijo. Samo tak boš dobo vu 100%. Zaj se pa samo dol prosijo pa fektarijo, pa nemreš ti pričakuvati ka de država v tebe dala več kak sproduceraš, tou je nevzdržno. Pri sakšoj tretjoj kuče stojij traktor keri je nareti za delo 24/7 in takša je tudi cejna toga traktora, mi se pa tu idemo nekše hobi program. Z malimi kmetami je gotovo, dobrodošli v 21st., resne, pa tiste ka se znajo ite majo že robote na njivaj.

indigo1 (nepreverjen)

ge neman nika proti malomi kmeti, samo naj to ka dela pac dela za svojo düso, hobi in v proston casi.. Ovo pa kak pravis, zadruga pa te so lejko vsi tam zaposleni, samo te do mogli delati, nej vsi sefe spilati.

In reply to by nihil (nepreverjen)

Rustikalo (nepreverjen)

Samo ti pa si maloumen!

In reply to by indigo1 (nepreverjen)

Gost5 (nepreverjen)

Torej ti bi vzel zemljo malim ali celo vsem kmetom in naredil kolhoz. So se v sovjetski zvezi, Rusiji, DDR naučili da to ne deluje, posledice takih zgrešenih odločitev čutijo še danes. Se ti res kolca po taki ureditvi. Malega kmeta rabimo in je prav, da se mu omogoči da preživi. Ta še skrbi za pokrajino, veliki tega ne počne. Poglej male/hobi kmete kar od države dobijo so neposredna plačila, mogoče še nekaj denarja iz okoljsko vezanih plačil, na razpise tako ali tako ne morejo.

In reply to by nihil (nepreverjen)

nihil (nepreverjen)

Ja, bi, ker vse ostalo je preseravanje, žal. Sploj pa, velki farmeri s tujine van že odžirajo trg, samo vprašanje časa je...enostavno ste nej konkurenčni. Si vupas zdaj ite profi gojite paradajz v prekmurje vštric z velkin playeron ? Nej, tan mašin ide 24/7, dela se, sistem je, zato so tuj rezultate. In takšij luštof de čiduže več, zato ka se znajo ite. Happy family kmetije pa propadajo pa se spitavlemo zakoj, zato ka je hobi varianta in nega računice na kunce dneva. Še en primer: Kombajn se voze od kujkla do kujla za žetvo, več nafte jemi ide ka prijde od njivice do njivice, gužvo dela na cesti pa še spremstvo more meti, pa z sakin parcelašon se trgati pa ga včakavati, sori, čista zguba. Komasacija tou rišij.

In reply to by Gost5 (nepreverjen)

nihil (nepreverjen)

Pa ka se popravim, nebi odvzel, niti odkupo, skupno lastništvo, deležništvo, nekša organizacija, skupni nižji stroški in pa na konce tudi večji dobiček. Samo te de trbelo malo misliti pa prejk egoja iti. Bouga slovenska duša takoj misle ka de se jim nekaj kar "odvzelo".

In reply to by Gost5 (nepreverjen)

Gost5 (nepreverjen)

To kar opisuješ so imeli v DDR in je klavrno propadlo, samo omeni komu tole pa je vprašanje ali prideš živ od tod. Veš kako se dela s skupnim dobrom, večini dol visi in čakajo da bo denaj bedakov vse naredilo namesti njih, potem ti bedaki ali pustijo ali pa se preselijo v prvo skupino in na koncu gre vse v maloro, da o krajah in okoriščanju sploh ne govorim.
Sem lepo napisal, pri nas ni naravnih danosti za industrijsko pridelavo, je pa evropa poskrbela z zakonom, da lahko vsaka članica zaščiti svoje pridelovalce pred pretiranim uvozom, ja grda evropa je to sprejela, slovenija pa zakona ni implementirala in je kakšen mesec nazaj dobila opomin. Miselnost ljudi je potrebno spremeniti in sicer 1) delaj racionalno (kaj se splača, z mehanizacijo, ki je ravno dovolj, z kulturami, ki ti omogočajo nek zaslužek), 2) kupuj lokalno, podpri lokalnega proizvajalca, ja v avstriji in nemčiji tole špila, pri nas pa ne, nekoč si lahko prodal domače mleko, jajca, meso, so stari ljudje vedeli to ceniti, dandanes mladini vse smrdi samo to kar kupijo v diskontu je pa zlato, da o birokraciji sploh ne govorim. 3) debirokratizacija, minimalno birokracije, kmet naj dela, celo tisti, ki dela popoldan

In reply to by nihil (nepreverjen)

lendavčan 1 (nepreverjen)

Tisti keri ste faušni probajte kmetovati in pokazati pametne rešitve,verjetno bi zastonj delili hrano ka nebi slučajno kaj zaslužili za svoje trude.

apapap (nepreverjen)

Z velikim veselje, če vi kmetje ne bi zaradi zbiranja subvencij dvigovali cene njiv do 20 tisoč ali celo več za ha. Ja, hrano bi delil zastonj, ker bi itak od države dobil npr za 30ha vsaj 45 tisoč eur, v vseh programih od KOPOP do subvencij, itd.

In reply to by lendavčan 1 (nepreverjen)

UKINITI SUBVENCIJE (nepreverjen)

TAKOJ UKINITI SUBVENCIJE OZIROMA JIH DELITI GLEDE NA PRODANO KOLIČINO PRIDELKA NE KOT SEDAJ KO SE DELI NA POVRŠINO. TI VELIKI KMETJE SO PREORALI VSE TRAVNIKE IN MOČVIRJA SAMO DA DOBIJO SUBVENCIJO, ČE PA KAJ PRIDELAJO ALI NE, PREKLETA GLUPA DRŽAVA DA TEGA NE VIDI IN SE PUSTI ISILJEVATI TEM NOVODOBNIM VELEPOSESTNIKOM. DA JIM PREKLETO DOBRO GRE STE VIDELI SAMI S KAKŠNIMI MOGOČNIMI IN DRAGIMI TRAKTORJI SO SE ŠOPIRILI PO RADGONI. RAVNO TI HUDIČI SO UNIČILI MALEGA KMETA, KI JE ZA SAMOOSKRBO DOSTI BOLJ KORISTEN KOT TA VALIKA KMETIJSKA MAFIJA. SICER PA VSI KI VAS ZANIMA KOLIKO SUBVENCIJE DOBIJO POIMENSKO TO Z MALO TRUDA NAJDETE NA SPLETU IN KO BOSTE TO VIDELI SE VAM BO ZAVRTELO V GLAVI.

Rustikalo (nepreverjen)

Gda pa ostali privatniki kupujejo stroje, zidajo hale in druge stvari z denarjem iz podjetniških skladov pa vas to ne moti? Dragi mercedes kupljeni iz toga denarja je OK, traktor pa je sramota? Bougpomagaj kakšen primitiven narod živi v ton našon Prekmurji.

p... (nepreverjen)

Ja, tudi to nas moti. Razlika pa je ker iz skadov dobi 1x subvencijo, tukaj pa vsako leto in še več samo zboraš. Tako kot v videoirgici, ko zbiraš zlatnike, kmetitjstvo je strankega pomena, pridelovanje hrane pa sploh. KOnčno so sedaj ukinili za prvi pridelek, da so iz njiv namenejni pridelavi hrane vozili pridelek v plinarno za proizvodno SPEt subvencionirane elektrike in zato dobili še kmetijsko subvencijo.

In reply to by Rustikalo (nepreverjen)

pohlep (nepreverjen)

PREDLOG: namesto ka kmeti štrajkajo, naj jin tečaj oranja pripravijo, ka do znali, ka se ceste pa meje gor ne orjejo....to pa večina kmetov ne ve, štrajkat pa ja, seveda!

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice