Še včeraj smo vsi zastrupljali, danes smo vsi eko in bio!

Vaše delovanje ima že vrsto let zeleno nit. Kako dostopate do teh znanj, ki jih najpogosteje uporabljate pri svojem svetovanju in delovanju na področju ekološke in biološke gradnje?

Nekdanja domača,  slovanska in slovenska znanja o tradicionalni gradnji, kot so pokrivanje s slamo, trstiko, priprava lesa...  se mešajo z novmi spoznanji, pri čemer gre za sintezo. Ker sem bil radoveden, sem  obiskoval  številne gradbene sejme in konference predvsem v Avstriji in Nemčiji, kjer sem spoznal, da obstajata še biološki in ekološki svet gradbeništva. Po intenzivnem izobraževanju, smo se s kolegi odločili za delovanje na področju ekološkega gradbeništva ter se ujeli z mnogimi izvajalci, ki želijo uporabiti ta znanja. Začel sem pisati in prevajati o bioloških gradnih materialih in jih tudi uvažati in vgrajevati.

Več krat poudarjate, da so naravni materiali v gradbeništvu odlični izolatorji, pa je ralika opazna tudi pri zmanjševanju stroškov?

Računica je lahko vedno dvoplastna in špekulativna. Ko me stranke sprašujejo kaj je dražje, lahko hitro razbijemo mit. Ljudje se niti ne zavedajo, da s tem, da ne odštejejo 2% več za bio izolacijo hiše, lahko zvišajo stroške ogrevanja tudi do 20%. Bioizolacijski materiali so na trgu nekoliko dražji, ker gre za naravne materiale, medtem ko gre pri ostalih le za  reciklažo stranskih produktov in so zato cenejši. Pri hiši govori razlika definitivno v prid biomaterialom;  tovrstne hiše se nikoli ne pregrevajo, zato v njih ni potrebnih klimatskih naprav, ki ne samo, da so drage, porabijo še veliko elektrike. Pričakovati je, da bodo kmalu cene podobne, saj bodo materiali, ki onesnažujejo okolje, dodatno obdavčeni.

Na pohodu so izolacije iz slamnatih bal, letos bomo postavili  tako hišo na Goričkem, kjer pa gre definitivno za mnogo cenejši material. Zelo stisnjene in težko vnetljive bale, ki ometane zdržijo tudi do 1100 stopinj Celzija kar  nekaj ur, uporabimo namesto steklene  ali kamene volne.

Kako dolga je življenska doba teh hiš?

Najstarejše take hiše so stare več kot 100 let, če so pravilno narejena ter negovane.

Se zna zgoditi, da se nam bodo tudi drugi sodobni gradbeni materiali maščevali, kot na primer azbest?

Svinec, azbest... Nihče se ne sprašuje o ceni zdravja, a se vse začne z izboljšanjem bivalnega okolja. 10, 15 let nazaj je bilo še samoumevno, da so bile barve, ki so nas obdajale v bivanjskem prostoru, agresivnih in škodljivih vonjev, tako kot je samoumevno danes, da uporabljamo le-te, ki so na vodni osnovi. Če bi upoštevali vse negativne vplive materialov, ki jih še danes uporabljamo, bi morali marsikatere prepovedati, a do tega je še daleč. Azbest je bil rakotvoren že 40 let nazaj in že takrat smo vse to vedeli. Nekdo je nekoga ščitil. Gonja po zaprtju azbestne tovarne v Sloveniji, se je zgodila samo zato, da bi država dobila javno naklonjenost pri njenem zaprtju, saj samo  na tak način podjetje lažje prodaš tujcu.

Mlade generacije gradbenikov, arhitektov...  je potrebno dodatno poučiti in izobraziti v smeri okoljevarstva. Ali slovensko šolstvo posveča pozornost tej logiki?

Šolski programi so usklajeni na nivoju države. Informacije pa do državnih institucij pridejo najkasneje saj je državni sistem najbolj tog. Na srečo je po dolgem času prišlo  v Sloveniji tudi do tega. Občasno me povabijo, da predavam v Ljubljani, pri predmetu materiali na Fakulteti za arhitekturo, zanimanje je tudi v Mariboru na oddelku za arhitekturo, kjer dajejo poudarek na trajnostnih gradnji. V zadnjih nekaj letih je opazno zaznati povečan interes in prvi rezultati se že kažejo.

Da bi lahko nekje na Goričkem videli kako cimprano hišo ali nasploh kak starejši objekt, se je potrebno prav močno potruditi. Je prejšnja država storila napako, da se ni bolj zavzemala za tovrstne objekte?

Da so bile odstranjene je bila napaka. To ogledalo zmote nam sedaj kažejo tujci, ki so pokupili stare nepremičnine;  te, ki smo se jih mi sramovali. Medtem ko npr. na angleškem podeželju častijo stare hiše kot družinski zaklad. Problem je bil v domačih  ljudeh, ki so zgleda hoteli  pozabiti preteklost.

V vasi v kateri živim, sta nedavno kupila starejši hiši avstrijski in francoski državljan, renovacija ene izmed teh izgleda neobičajno za naš kraj. Zelena okna, rdeča polkna... Bo tovrsten način pozitivni prispevek k izgledu pokrajine ob Muri?  

Avstrijsci in Nemci so zelo podložni  zakonodaji ter upoštevajo to kar je splošno dogovorjeno. Pri nas pa je prvi pomislek vsakega investitorja- kako izigrati državo in predpise? Z lahkoto bi dosegli, da bi tujci sanirali hiše na način kot je bil, ker ko prideš v tujo državo pričakuješ, da se držiš njenih predpisov, a če je vseeno nam bo tudi njim. Vizualna zmešnjava form in barv je žal naša usoda.

EU je uzakonila, da sčasoma ne bo več moč kupiti navadnih žarnic, temveč le varčne. Bo potrebno v prihodnje vse več stvari urejati na zakonodajni ravni oz. kdaj se bodo ljudje vedli bolj ekološko?

Tudi varčne bodo kmalu mimo, prišle bodo tki.  »Led diode« oz. polno malih lučk, ki trajajo zelo dolgo ter imajo velik izkoristek. Potrebno je le še narediti svetlobo, ki bo blizu sončni. Vedno sta dva prijema korenček in palica. Šlo bo eno z drugim,  osveščanje in zakonodaja. Okolju škodljive stvari enostavno ne bodo več na trgu ali pa bodo  kaznovane z obdavčenjem. V interesu Evrope je, da bo prva v tehnologiji na področju okoljevarstav, saj ima največ pripravljenih tehnologij, predvsem Nemčija, ki se zato tudi najbolj zavzema za zmanjševanje onesnaževanja okolja.

Se Pomurje lahko še vedno promovira kot del neokrnjene narave, koliko bolj sta pomurska voda in zrak dejansko čistejša od npr. Ljubljanskega?

Prekmurje se predvsem prodaja kot neokrnjeno. Slovenija ima nasplošno največjo bio diverziteto. Po pestrosti rastlinskih in živalskih vrst na površino je prva ali druga na svetu, k čemer je največ prispevalo prav tradicionalno kmetijstvo in ne zapuščena narava, kot bi mnogi mislili. Nacionalni parki imajo dandanes veliko manj pestro življenja kot pa področja na katerih živi in jih obdeluje človek. Slovenija je precej onesnažena, predvsem zaradi škodljivih snovi, ki se uporabljajo v kmetijstvu in poljedeljstvu. Škodljive snovi onesnažujejo podtalnico, s čimer se povečuje število obolelih za rakom. Prav tako je del naše ne- kulture kurjenje vsemogočih sintetičnih materialov s čemer smo zasejali veliko vzrokov bolezni v prehranjevalno verigo. Že zgolj  en vdih  delcev dima  zažganega PVC-ja je npr.  teoretično dovolj za  raka.

Z gradnjo HE na reki Muri, bi npr. že samo s prevozi, s pokurjenim gorivom tovornih vozil, izpustili enormne količine škodljivih snovi, ki bi pronicale  v tla, v pitno vodo, medtem ko je že sedaj od Murske Sobote pa do Lendave  pitna voda zelo onesnažena. Prekmurje prodaja samo lepo sliko,vizualni učinek, veliko zelenega, gozdove, tu in tam še kak  potoček na Goričkem, ki ni spremenjen v fekalni kanal... ipd..  Prodajanje Prekmurja kot ohranjene pokrajine  je zgolj komercialni prijem,  realno pa je okolje zelo onesnaženo in zdravje ljudi  močno ogroženo.

Kaj bi pomenila HE na reki Muri za Pomurje?

HE na Muri enostavno ne bo, zaradi veliko nasprotujočih argumentov tako strokovne kot civilne javnosti.

Mestni vodovod tudi v vasi na Goričkem?

Paradoks. O tem kako pripeljati vodo in kako odpeljati fekalno vodo, se pogovarja kot o razvojnem programu, kar to niti približno ni. Gre v bistvu  za sodobni  eksistenčni minimum ; kje je šele dodana vrednost, ki jo imenujemo razvojne priložnosti !?  Sem proti tako velikemu sistemu vodovoda, saj daje potuho nadaljnjemu zastrupljanju  okolja in  pomeni, da bomo male pitne vire še naprej onesnaževali, ker bo za pitno vodo  poskrbel »nekdo drug«.  Če bomo onesnažili podtalnico še ob Muri, se nam zna po desetih letih zgoditi, da bomo imeli zgrajen in delujoč velik  vodovodni sistem in zapravljen ves denar, a nobenega čistega vira.  O teh zadevah se pogovarjajo nepoučeni ljudje, večinoma z zelo lokalnimi interesi. O  prostorskem, celostnem planiranju v Pomurju, ni duha ne sluha in to se nam maščuje iz dneva v dan vse bolj. Vse bolj se namreč zapletamo v čudne rešitve prej nastalih čudnih problemov, ki so posledica prejšnjih čudnih idej, ki so posledic  prejšnjih čudnih  idej… in tako v nedogled nazaj,…itd. .   Vse obstoječe vire pitne vode, individualne , skupinske in vaške je potrebno ohranjati in skrbeti za njihovo zaledje.  Nekaj takih enostavnih sistemov že deluje npr. takoj za mejo na Madžarskem, kjer deluje rastlinska čistilna naprava, ki pripravlja pitno vodo za vaški vodovod. Eno tako pilotsko smo postavili tudi v Gerlincih in rezultati so več kot odlični.

Ljudi bi bilo treba izobraževati, da smotrno ravnajo s pitno vodo. Pri velikem sistemu pride na vsakega uporabnika 150 litrov vode na dan, a je vsa ta voda je pripravljena kot pitna voda, s tem, da je spijemo le okoli 3 litre dnevno. Ni dobro, da je vsa voda enake kakovosti in že tu je koncept zgrešen, potraten. Morala bi biti neka centralna oskrba kombinirana z obstoječii vaškimi sistemi, z zbiranjem deževnice ter varčevanjem. Župani kot predstavniki lokalnih skupnosti  odločajo o nečem o čemer niso dovolj podučeni. Spuščamo se v nekaj kar se v sodobnem svetu opušča; voda je tudi v Evropi marsikje že tako velik luksuz, da se z njo ne razmetavajo kar tako.  Če se bomo na tem prostoru še vedno obnašali potratno in onesnaževalno bomo zaostali še bolj kot smo.   Prav tako suša ne predstavlja nerešljivega problema in to brez namakalnih sistemov, le pravilno urejanje prostora  s pomočjo vetrnih zelenih pregrad, s pravim urejanjem in nego vodotokov ter jarkov in ustrezno kmetijsko rabo pa bomo lahko nehali s pritoževanjem in nenehnim stokanjem.

Bomo kot regija vedno capljali za preostalo Slovenijo?

Dobro gospodarjenje z domom,  s samim seboj in svojo  okolico se hkrati odraža tudi na regijo. Potrebna je izmenjava znanj in izdelkov znotraj regije in te regije, ki med seboj komunicirajo lahko sestavljajo kvalitetno državo. Kot zanimivost npr. ena izmed nemških regij, je kot poiskus premostitve krize, uvedla regionalno valuto, kjer ima » 1  Chimgauer » vrednost enega Evra. S tem dodatno spodbujajo izmenjavo dobrin, ki so proizvedene v njihovem domačem kraju. Regionalna valuta je eden izmed najboljših načinov regoionalne ekonomije. Domače znanje ter dobrine je potrebno spraviti v obtok znotraj regije. Vse kar pa je viška pa posredovati naslednji regiji.  Sicer je pa v ekonomiji ideja znana že iz časov po 1. svetovni vojni  ( Wörgl).

Največje zlo v naših krajih ali nasploh v EU so nakupovalni centri s tujine, saj denar iz regije enosmerno odteka v tujino. Nakupovalni center sicer prinese nekaj novih delovnih mest, nekaj dohodka se ustvari tudi v času gradnje a vendar gre tukaj za nekaj 100 zaposlenih, profit, ki pa ga ustvari prodaja pa 10 krat, če ne 100 krat, prekaša strošek plač nekaj zaposlenih. Bilanca prihodka in odhodka iz regije je neprimerljiva. Lastniki teh nakupovalnih centrov so v tujini, njihove banke so v tujini... Prekmurci imamo največ trgovin na kvadrat in žalostno je, da pomurski človek,  in še huje kmet,  kupuje npr.  avstrijske mesne delikatese ali italijanske mlečne izdelke in špansko zelenjavo ter kitajski fižol,..itd..  Profit prodajalca se pa seveda nalaga zgolj v bankah nekje daleč od nas, verjetno v tki. davčnih oazah in se nikoli ne vrne tja kjer je nastal !? Žepi Prekmurcev se pa nepovratno praznijo!? Ta sodobni potrošniški imperializem je nekaj najslabšega kar nas je, še posebej v tej regiji,  lahko doletelo. Me kar stisne pri srcu,  ko se zavem vseh zamujenih priložnosti, ki smo se jim naivno odrekli!

Ekologija se vedno bolj uporablja kot del marketinških strategij - je to pozitivno ali zgolj modna muha?

Definitivno je oboje. Ekologija je sama po sebi neminljiv proces. O spoznanjih, da zmankuje surovin ter o onesneževanju se je pisalo že desetletja nazaj,1950 -60. »Nema pomlad«,  kultna knjiga od Rachel Carson, ki piše o pomladi, ko ptički niso več zapeli, ker smo jih vse zastrupili, je  stara že vsaj 45 let. Tudi strokovni gospodarski in ekonomski krogi se o tem že dolgo pogovarjajo. V letih 1920-30 se je prvič v ekonomijo  uvedel pojem stroška onesnaževanja okolja, tki. Pigou-jev strošek,  kot nujen strošek v ceni produkta. Od tega je minilo več kot 90 let, mi pa se še vedno sprašujemo, če je to res ali ni. Žal pa se v kapitalizmu in tekmovalnem gospodarstvu vedno uporabijo vsi možni atributi za dosego ciljev ( profita?) in tako ima danes veliko produktov ekološko oznako tudi če niso kaj prida ekološki. Večina oznak je pa itak samo zato, da bi se prodala in so izmišljeni. Začenši od enega prvih takih znakov,  modrega angela, ki označuje, da v produktu ni svinca; svinec  je pa medtem prepovedan že več kot 30let, a znak še vedno lahko najdete na kakem izdelku.  Ljudje padajo na take štose in marketing to zlorablja,  hkrati pa vseeno prispeva k novi kulturi, k samoumevnosti, da hočeš nočeš ravnamo ekološko in tako s prispevkom k temu, čemu v bistvu ne misli, spreminja zavest in percepcijo.  Še včeraj smo vsi zastrupljali, danes smo vsi eko in bio ! Še včeraj smo bili na kolinah, danes smo pa vsi vegetarijanci !? Hmm? Saj poznate te štose. A bolje sedaj kot prepozno.

S spleta

Komentarji (10)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
rudamurski

Ko se megle razkadijo, se vidi regija, v kateri so ljudje najslabše plačani in najhitreje odživijo...

jožek. (nepreverjen)

Bravo Stojan,škoda da nas je malo ,ki iskreno mislimo zeleno in ne za lasten marketing.
Kmetijska zemljišča ,kaj z njimi?Služijo v veliki meri za črpanje subvencij malo bebasto
a subvencije povečati a ne na ha subvencije na prodan pridelek.To bi bila buna.

whatson

rudamurski, škoda ka nemamo funkcije Quote of the day. :)

Vipko
čevapčič na ražnje

.. jap, zanimivo branje .. ;-)

.. in ja .. morebiten ukrep glede varčnih žarnic je čisto na mestu .. ;-)

špej

Bravo! Zanimivo branje.

igica

Mihy...ti bon kar povrsti argumentejro moje stališče.

-seveda ka nucamo elektriko in sigurno san za internet, računalnike, tv...samo iz drugih virov, kak san že povedo (sončni kolektore, bioplinarne)

-glede konkurence in nizkih cen je tak; cejne se očitno nižajo na račun kvalitete in tu lejko dodan samo tou: fala lejpa za pocejni LCD keroga ti vrag zeme po dveh letih, fala lejpa za superge, pulovere keri se mi vničijo po enon leti, itd.

-poveličujejo kmetijska zemljišča? še premalo! še premala je zavednost, ka je rodovitna kmetijska zemla najvejkša dobrina naroda, brez kere se ne da preživeti. Glede nitratov v vodi pa bi mogli najti drujga zajetja pitne vode, ali pa zmenšati obremenitev tal z gnojili (organska ali mineralna)- tu mi je pa nej jasno kak se tou še vedno nej rejšilo; nesmimo pa posploševati ka je celotno prekmurje onesnaženo z nitrati v pitni vodi.

-se strinjan ka neurejene hlejve trbej odpraviti, vendar z obnovitvijo, mimogrede...če bi okoli sobote bijla pašna reja, bi bilou menje oranja in menje prašnih delcov v zraki.

-tij vijdiš samo propadajoča podjetje; pogledni malo podjetja kak so Panvita, ocean orchids, roto,...pri teh podjetjih pejnez prihaja v Prekmurje; znaš ka de s trgovinami? na blagajnah pomali več nede blagajničark in de vse avtomatizejrano, tak kak se tou že dogaja.

-seveda mi je jasno, ka župan ne zijda; ma pa rouko s kerof podpišavle razno razne dokumente. Ali si pač mnenja, ka on o nikon ne odloča?

mile82

Mihy! Naš ka ti poven. Ka či je što ekolog, pa se razmi v tej stvari, je tou Stojan Habjanič! Ne posplošuj..

no tej "ekologi" so dostakrat zeleni samo zaradi mode... Tu se mimo vdaro. V slovenije je nigdar nej bilo moderno bite zelene..

igica

Zelo dober intervju, se ga splača prešteti. V večih točkah se strinjan s Stojanom. Predvsem glede HE, trgovskih centrov, onesnaženosti vode in zraka...Nakupovalni centri so samo županovo nabiranje točk,s šterin se ščej proslaviti. Nej me narobe razmiti, neman nika proti župani, je dosti vrejden, samo san pa proti velkin nakupovalnim centrom in nesmiselnin pozidavan kmetijskih zemljišč, kerih je iz dnejva v den menje...in tou je nej dobro, dokler smo nej samooskrbni z žiti. Rajši naj gradijo kakšno perspektivno podjetje, če že morejo. Glede HE, san proti in vupan ka nedo močni lobiji zmagali pa nan še tu onesnaževali, že tak onesnaženo prekmurje. Zakoj nebi meli več sončnih kolektorjev, če mamo možnost (napram drugim regijam) izkoristiti sonce, keroga je v prekmurji zadosti. Tu so še možnosti bioplinarn (ampak nej takših na kukorco(Lendava), ampak na odpadne produkte). Glede led diod, pa je tak. So fejst varčne in dugo delajo, samo slabo svejtijo. Kak namizna svetilka so dobre, takših za na strop v dnejvno sobo pa še nega. Se pa bojin kak de razrejšeno z varčnimi svetilkami, ker vsebujejo živo srebro, ki pa je seveda nevarno.

itak

...dobro, ka se med nami najde šče kakši pameten strokovnjak na svojon podroćji šteri nas lejko rasvetli, ka nemo zapravili šče tou malo vrejdnosti ka mamo...rad bi se osebno srečal z gospoudon Habjaničon, ka bi šče kakšo povedala...

Mihy

no tej "ekologi" so dostakrat zeleni samo zaradi mode.

- Meli bi elektriko, internet, TV, nebi pa meli elektrarn... Zakoj pa te ne uporabljajo petrolejk, če so tak proti elektrarnam?

- Meli bi konkurenco in nizke cene v trgovinah, nebi pa meli trgovskih centrov...

- Poveličujejo kmetijska zemljišča, ge naši vrli kmetje trosijo na tone gnojil in mamo zato najslabšo vodo z največ nitrati v SLO

- Man pa že rajši Maximus kak pa neurejene kravje hleve, ki so bile prej tam

- štero priložnost pa smo te zamudili? Podjetja cepajo kak muhe (Panonija, Pomurka, Mura...). Ka bi li bilo če še trgovina ne bi šla, kak ide?

Za zelene je vse enostavno: oni so pač proti pa jih boli k....

P.S.
@igica, par stvari si trbej razčisiti:

- župan ne zida trgovskih centrov, ampak jih zidajo investitori

- zidajo jih na zemljiščih z zazidalnimi načrti, ki jih je sprejel mestni svet, in nej župan

- v mestnem svet majo večino tisti iz županu nasprotnega političnega bloka (SD+LDS+romski LDS)

- zakoj bi naj župan zdaj dobivo točke iz toga če o tem odločajo drugi?

Starejše novice