Zdravilišče Radenci in Perutnina Ptuj sta predstavila tradicijo Velike noči.

V hotelu Radin v Radencih sta Perutnina Ptuj in Zdravilišče Radenci pripravila prav poseben dogodek, povezan z bližajočim se največjim krščanskim praznikom. 

Na velikonočnem zajtrku z zbirateljico ljudskega izročila Dušico Kunaver in še nekaterimi gosti si je bilo moč ogledati, kako so priprave v okviru omenjenega krščanskega praznika bile videti nekoč in kako so videti danes. 

»Z več kot stoletnim spoštovanjem tradicije in sožitja z naravo si v Perutnini Ptuj v okviru akcije Spoštujemo tradicijo prizadevamo širiti vedenje o bogastvu slovenske ljudske dediščine. Pri tem sodelujejo s priznano zbirateljico slovenskega ljudskega izročila Dušico Kunaver,« je povedala tiskovna predstavnica Perutnine Ptuj, Barbara Stopinšek. 

Z Dušico Kunaver smo se pogovarjali predvsem o velikonočnih praznikih in tradiciji, povezani s tem praznikom. 

Pri predstavitvi lokalnega ljudskega izročila so z velikonočno razstavo in neposrednim izdelovanjem okraskov sodelovali tudi Dom starejših občanov Radenci – Dosor, Vrtec Radenci, domačinki Ani Kosednar, ki je prikazala izdelavo pirhov s tehniko praskanja, ter Gabrijela Flisar, ki je kvačkala preobleke za pirhe. Prava paša za oči pa je bil velikonočni zajtrk, ki so ga pripravili v Zdravilišču Radenci.

Pirhi kot svojevrstna ljubezenska pisemca

Jajce je prastari simbol življenja, rodovitnosti in plodnosti. Iz njega se razvije novo, mlado življenje, prav tako kot iz zemlje v pomladnem času klije nova, mlada rast. 

Prazniki so povezani s šegami, pesmijo in praznično mizo, ki jo predpisuje ljudsko izročilo. To bogastvo ljudske dediščine pa sta Dušica Kunaver in Mojca Razbornik zbrali v knjižici Pirh - pisanica – remenka.

»Pirh, pisanica in remenka je nekdaj darilo, ki so ga dobivali fantje od svojih deklet. V dneh pred veliko nočjo mnogokrat niti starši niso vedeli, komu hči pisanico piše. Če je bila Belokranjka Anka še tako lepa in če je v pesmi še tako samozavestno zapela 'Mili Bože, al sem lepa!', ji ni bilo dovoljeno, da bi fantu, ki ga je nosila v srcu, to smela povedati. Le na pisanici je smela izraziti svojo ljubezen, zato so pisanice, ta drobna ljubezenska pisemca, tako silno lepe.« (Pirh-pisanica-remenka; Zbirka Naše korenine)

Ljubezen do domačega sega v otroštvo

Ljubezen do vsega, kar je domače, je Dušici Kunaver v zibelko položil njen oče, domoljubni Kraševec. 

»Doživel in preživel je pet vojn in jih opisal v štirih knjigah. Naslednji polet za zbiranje ljudskega bogastva so mi dali moji učenci in dijaki. Mnogo prelepih ur sem doživela med mladimi, ko so brez diha poslušali, kako so vile napolnile Blejsko jezero, kako je Zlatorog z zlatimi rogovi razril naše gore.... Sedaj kot stara učiteljica pišem knjige v želji, da bi starši in učitelji pokazali otrokom lepoto domačih pripovedi, pesmi, šeg ... da bi jim pokazali pot v neizmerno bogastvo našega ljudskega izročila, ki ni le dediščina preteklosti, ampak je dota prihodnosti,« o izvoru ljubezni do slovenske ljudske dediščine razlaga Dušica Kunaver, ki se z zbiranjem ljudskega izročila ukvarja že več kot trideset let.

Tradicijo obvarovati pred pozabo

Vedenje o bogastvu ljudske dediščine med mlajše generacije zdaj v sodelovanju s poznano zbirateljico slovenskega ljudskega izročila in na sodoben način širijo tudi pri Perutnini Ptuj.

Del tega bogastva so zbrali na spletni strani podjetja, k sodelovanju pa so povabili tudi Anjo Vogrič in Anjo Oman, ki z obujanjem slovenskega ljudskega izročila na zanimiv in sodoben način prispevata k širjenju bogastva slovenske ljudske dediščine. 

Reja perutnine pri njih že več kot stoletje poteka s spoštovanjem tradicije in narave ter v tesnem sodelovanju z več kot 240 rejci na podeželju, v naravnem okolju Slovenije. Perutnina Ptuj je prva v Sloveniji uvedla certificiran način reje, ki se naslanja na tradicijo reje, kot je potekala na kmečkih dvoriščih, a s skrbno nadzorovanimi koraki na poti od njive do vilice. 

V prazničnem vzdušju

V času velikonočnih praznikov v avli Hotela Radin v Zdravilišču Radenci zdaj pripravljajo velikonočno tržnico, na kateri si bodo lahko gostje in obiskovalci ogledali prave rokodelske umetnine velikonočnih pirhov, izdelanih v različnih tehnikah. 

Otroci bodo na velikonočnih ustvarjalnicah izdelovali palačinkastega zajčka, pisana jajčka in velikansko jajce želja ter zajčkasto vrečo za shranjevanje velikonočnih dobrot. Za goste pa v sodelovanju z Glasbeno šolo Gornja Radgona sicer pripravljajo še dobrodelni velikonočni koncert.
 

S spleta

Komentarji (3)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Priimek aktualnega predsednika države?

DESNI KOMUNIST (nepreverjen)

Zadnje čase je na tem portalu preveč reklame za Perutnino Ptuj ! Denar ali proizvodi ?

DESNI KOMUNIST (nepreverjen)

Vsak teden reklama za Perutnino Ptuj.

Tujec 2 - pijancek (nepreverjen)

ZA VELIKO NOČ JEJTE PTUJSKE PICEKE !

Starejše novice