Tudi v Pomurju smo se zbudili v hladno jutro. Sadjarji zaskrbljeno spremljajo, kakšne posledice je minula, izredno hladna noč pustila na njihovih sadovnjakih. Da bi kar se da zavarovali svoj pridelek, so se zaščite sadovnjakov lotili na različne načine.

Za sadjarjem iz Stročje vasi pri Ljutomeru je dolga noč, z zaščito svojih sadovnjakov z oroševanjem je začel že zvečer. »Začeli smo že malo pred deveto uro, rezultat mislim, da bo tu, kje orošujemo, kar uspešen,« je prepričan Janez Trstenjak iz sadjarstva Trstenjak.

Velika škoda zaradi pozebe

Trstenjakovi obdelujejo okrog petnajst hektarjev ekoloških nasadov, za zdaj imajo sisteme za oroševanje vzpostavljene le na dvajsetih odstotkih sadovnjakov.

»Od leta 2016 do letos smo samo imeli eno normalno trgatev, pa mogoče še eno ok, ostalo vse nam je vzela pozeba,« razlaga Trstenjak.

Led na drevesih, ki je posledica oroševanja.

Led ščiti pred pozebo

Sadjarji se zaščite svojih sadovnjakov pred pozebo lotevajo na različne načine, od pokrivanja s posebnimi mrežami, kurjenjem in pa oroševanjem, ki je še vedno eden najbolj učinkovitih načinov borbe pred pozebo.

»Ko voda prehaja iz tekoče faze v trdno fazo, se pravi v led, se sprošča energija. Ta energija potem nekje v nasadu ostane in potem je znotraj ledu vedno temperatura okrog ničle ali pa malo pod ničlo, in to ščiti,« pojasni Miran Torič, specialist za vinogradništvo in sadjarstvo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Murska Sobota.

Oroševali več kot dvanajst ur

Oroševanje sadovnjakov pa je mogoče le tam, kjer je na razpolago zadostna količina vode. Kot pravi Torič, je namreč najslabše, če zmanjka vode sredi oroševanja. Včeraj so oroševalne sisteme vklopili okrog osmih pol devetih zvečer, in jih danes zjutraj po dobrih dvanajstih urah izklopili.

Tudi pri Trstenjakovih bodo danes nadaljevali z oroševanjem.

»Dokler bo voda na razpolago, bomo oroševali. V tem našem sadovnjaku gre približno trideset kubikov vode na uro na hektar,« dodaja Trstenjak.

Sadovnjake na pozebo pripravljajo že jeseni

Sicer pa specialist za vinogradništvo in sadjarstvo pravi, da mora sadjar sadovnjake na možnost spomladanske pozebe pripraviti že jeseni. Opažajo namreč, da tista drevesa, ki so dobro prehranjena, tudi lažje prenesejo pozebo. »To smo se naučili že v prejšnjih letih, in tudi letos bo verjetno tako«.

Pred sadjarji je tako še ena dolga noč, ko bodo z vsemi napori skušali zaščititi svoje sadovnjake. Kakšno škodo je tokratna pozaba pustila na njihovih sadovnjakih, pa bodo videli šele čez nekaj dni.

S spleta

Komentarji (5)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Vipko
buldog Izbor uredništva

Mnogo ljudi je prepričanih, da so za vedno pogostejše zmrzali in škode od le- teh, "krivi" vdori arktičnega zraka nad naše kraje spomladi, ki znižajo temperature pod ledišče. Neposredno in "na prvo žogo" se res zdi tako.

Toda, zadaj so (spet!) klimatske spremembe. Neobičajno tople zime in pomladi vzpodbudijo zgodnjo vegetacijo. Rastline dosežejo fenološke faze, ko so občutljive za pozebo nekaj tednov prej, kakor so dolgoletna povprečja!

Obstajajo še drugi vzroki, npr. neustrezne sorte, kot je uvoz sadik iz Italije, tudi sadnega drevja, ki cveti še prej. Tu je tudi neučakanost vrtičkarjev, ki podležejo ponudbi sadik, vzgojenih v rastlinjakih in posadijo le- te mnogo prezgodaj. Pojavljajo se tudi subtropske rastline (smokve, kakiji, kiviji...), ki so za zmrzal še občutljivejši.

O vsem tem bo potrebno razmišljati in sprejeti ustrezne ukrepe in usmeritve, prilagoditve novim razmeram. Vztrajanje na dosedanjih praksah je postalo ekonomsko nevzdržno.

tuncika

Teorije zarote globalistov postajajo realnost. Zakaj že nekaj let zaporedoma na isti čas kot sedaj, zmrzali ?????????? Zakaj v EU ??????? Zakaj potem uvozi "pokvarjenega sadja" z težko ceno v EU ?????????
Jebejo nas globalisti, kolikor pač morejo, zato se strinjam z "buldugom" : O vsem tem bo potrebno razmišljati in sprejeti ustrezne ukrepe in usmeritve, prilagoditve novim razmeram. Vztrajanje na dosedanjih praksah je postalo ekonomsko nevzdržno (rastlinjaki in lastna črpališča so nuja za preživetje).

štefak (nepreverjen)
Hmmmm (nepreverjen)

Dvej stvari:
Prvi stavek je tak kak da bi bilo neka najbole sumljivoga, ka je aprila pozeba. V bistvi je to še telko bole povezano z globalnin segrevanjon. Zaradi toplih marcov se zača cvetenje narave prlej in če se te zgodi hladna fronta (kar je, verjeli ali nej, 7.4. kar možna zadeva), pač sadje zmrzne...
Tisto glede uvoza sadja v EU smo si pa sami krivi. Če bi lidgej gledali na porklo pa kupovali domače sadje, se nikomi nebi splačalo uvažati.

In reply to by tuncika

jaajajjaa (nepreverjen)

Ti si tele..... sorry....

In reply to by tuncika

Starejše novice