Prekmurska šunka je od pred kratkim zaščitena, a Zveza potrošnikov Slovenije opozarja, da prekmurska šunka ne izvira nujno povsem iz Prekmurja.

Minuli teden smo v prispevku Poleg gibanice sedaj zaščitena še prekmurska šunka poročali, da je Prekmurska šunka postala 20. slovenski proizvod, ki je registriran pri Evropski komisiji ter tako postala zaščitena. A v Zvezi potrošnikov Slovenije opozarjajo, da Prekmurska šunka ni nujno povsem prekmurska oziroma slovenskega porekla.

Definiran način sušenja, ne izvor mesa

Prekmurska šunka je definirana kot prekajena in sušena mesnina, pridobljena iz svežega stegna prašiča brez kosti. Definiran je tudi način sušenja ter zorenja, značilna barva, okus in vonj. Zveza potrošnikov Slovenije pri tem opozarja, da za prekmursko šunko ni nikjer posebej definirano, da bi moralo meso, ki se uporablja za njeno pridelavo, biti slovenskega izvora. Tako ni nujno, da bi žival bila rojena, rejena in zaklana ter razkosana pri nas, temveč je meso lahko uvoženo iz Madžarske, Romunije ali od drugod.

Piranski soli tudi označba porekla

Istočasno, kot prekmurska šunka, pa je bila zaščitena tudi piranska sol, a s pomembno razliko. Medtem ko gre pri prekmurski šunki za Zaščiteno geografsko označbo, gre pri piranski soli za Zaščiteno označbo porekla. Ta, poleg načina pridelave, posebej definira še poreklo soli. Ta je omejena izključno na področje Sečoveljskih in Strunjanskih solin.

Prekmurska šunka
Je prekajena in sušena mesnina, pridobljena iz svežega stegna prašiča brez kosti. Ima standardno in prepoznavno hruškasto obliko z enakomerno rdečerjavo barvo površine kože. Njena posebnost je v tradicionalnem načinu predelave. Svinjska stegna natrejo s soljo in začimbami. Pred dimljenjem s stegen odstranijo odvečno sol. Za uspešno zorenje so potrebne suhe in ostre zime. Izjemnost Prekmurske šunke je v sušenju in dolgotrajnem zorenju v specifičnih pokrajinskih podnebnih razmerah. Med vsaj 6 mesečnim zorenjem se oblikuje značilen vonj in okus ter rubinasto rdeča barva zrele prekajene mišičnine in enakomerna smetanasto bela barva podkožne slanine. V vonju in okusu je čutiti prijetno zaznavo dima. (Vir: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje)

Piranska sol
Piranska sol je morska sol, ki jo pridobivajo izključno na področju Sečoveljskih in Strunjanskih solin na naravni podlagi, imenovani "petola". Petola je en centimeter debela, umetno gojena skorja, ki jo sestavljajo modrozelene cepljivke, sadra, karbonatni minerali ter v manjši meri tudi glina. Vloga petole je dvojna – v prvi vrsti se sol ne meša z morskim blatom v podlagi in s tem pridobi na čistosti in beli barvi, deluje pa tudi kot biološki filter, ki zadržuje vgrajevanje posameznih ionov težkih kovin v kristal soli. Piransko sol pridelujejo po več kot 700 let starem izročilu, zgolj s tradicionalnimi orodji in izključno ročno, z dnevnim pobiranjem. Ob kristalizaciji se sol oblikuje v bele do sive kristale, z možnimi ostanki primesi naravnega izvora. Zaradi načina pobiranja so kristali soli krhki in hitro topni. Zrno soli ima po drobljenju izrazit vonj po morju. Piranska sol - solni cvet kristalizira na površini slanice v kristalizacijskih bazenih, kar mu daje posebno značilno kristalno strukturo, v kateri je ujeta slanica. Oblika kristala in v njem ujeta slanica pripomore k njegovi hitrejši topnosti. Piranska sol je nerafinirana in ni prana, zato vsebuje mineralne sestavine v naravnem ravnotežju ter ne vsebuje nobenih aditivov.

S spleta

Komentarji (6)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
gajzi

Žabaron pa ne paše ka je šunka Prekmurska .Seveda nej važno od kec je meso važno je kak jo pripravijo in zelhajo .

en z gorickoga (nepreverjen)

Pa glih to bi moralo biti zaščiteno. Da je izvor mesa iz Prekmurja oziroma okolice (Maribor, Ljutomer, Radgona). Madžarsko in italijansko meso nikoli ne bo takšno kot naše, pa tudi če na enak način pripravijo. Vprašajte primorce, kako se je pršut spremenil, ko so začeli madžarske in italijanske svinje uvažat. Prodajalo se bo pod imenom Prekmurski pršut, dejansko ga pa bo 10% narejenega v Prekmurju oziroma svinjina iz Prekmurja. Spet bodo služili prevaranti, ki bodo prodajali "FAKE" izdelek. Po par letih bo pa itak miselnost odjemalcev takšna, da Prekmurska šunka ni nič posebnega. Tako se pomaga torej ljudem v Prekmurju. OVCE - meeeeee.

aba (nepreverjen)

Se strinjam,Prekmurska šunka,Prekmurske prašič.Ljudje so tak naivne ka ne vejo ka pripelajo meso iz blagovnih rezerv,zamrznjeno nekaj let,te pa Prekmurska šunka.Žalostno ka ljudje nasedajo temu,naša prašičereja pa propada.K temu pa pripomorejo tudi lokalne mesarje,domača kvaliteta,NE,tuja kvantiteta,Ja.Ne OVCE,
MAGARCE-iaaaaa iaaaa

maxxx

Vse je isto kak pri Kraškem pršuti.

Copy/Paste:

"SPECIFIKACIJA ZA PROIZVODNJO KRAŠKEGA PRŠUTA
Specifikacija za proizvodnjo Kraškega pršuta združuje postopke od izbora surovine,
soljenja, sušenje/zorenja, kontrole kakovosti in označevanja. Na območju Krasa je
vedno primanjkovalo prašičev. Proizvajalci Kraškega pršuta kupujejo sveža svinjska
stegna na območju Slovenije in pri članicah EU."

Vipko
tinka78

To registracijo so sforsirali mesarji, ki bi jih bilo bolje preimenovati v mesničarje. Gre za podjetja, ki se ukvarjajo s predelavo mesa. Zaščitili so način predelave mesa v prekmursko šunko, pri čemer so namenoma pustili nedefiniran izvor oziroma poreklo mesa, tako da lahko čim bolj maksimizirajo svoj zaslužek. Meso pač kupujejo tam, kjer je cenejše. To seveda pomeni, da ga ne kupujejo od domačih kmetov in pridelovalcev, ampak uvažajo od bog ve kje. Vse za denar.

dupont

tou ka je prekmurska šunka nej striktno iz prekmurskoga mesa, je samo še vekša reklama za prekmursko šunko. zaradi toga lejko dosega dosti širše tržišče.

bi po vašen mogla biti endemična? prekmurci že tak nika nemamo pa smo nigi nej priznani, ešče dale bi sami sebi forsejrali svojoga pujčeka pa šunko? neje lepše ka lejko izven slovenije tuj napravijo prekmursko šunko?

kda drujge strežete, te jih trucate, ne bi pa nika dali vo iz prekmurja.

čudaki ste. kelko vas sploj gej prekmurskoga pujčeka?
tinka, zakoj bi kupovali od domačih kmetov? domačomi kmeti se ne da nika dopovedati. domači kmet misli ka na 5 ha lejko čuda napravi. in od domačoga kmeta svinje majo za cejlo šapo špeja, redki so živinorejci pri nas, ka znajo svinjo napraviti z optimalno maščobo in ka ne bi saki šnicl mel žmaja po umetnon krmili.

to je navadna dimljena šunka, nema veze či prekmurska ali iz zimbabweja. poznan srbe ka živijo v sloveniji in delajo identično dimljeno šunko. na konci bom vsako šunko prebral, če je prekmurska ali nej. uživo mo pa v tiston, ka je bole punoga okusa in dobre teksture, nej pa kak je deklarejrano.

Starejše novice