Kar štiri prekmurske občine so se znašle na repu lestvice gibalne učinkovitosti otrok, hkrati pa so otroci predebeli.

Le kdo se ne spomni testiranj pri telesni vzgoji v osnovni šoli, s katerimi so nas učitelji telovadbe obremenjevali vsako leto. A namen testiranj je priprava statističnih podatkov, ti pa za večino pomurskih občin kažejo zaskrbljujoče stanje, za nekatere pa celo alarmantno. Zadnja štiri mesta na lestvici gibalne učinkovitosti otrok v Sloveniji zasedajo ravno prekmurske občine.

Gibalne sposobnosti, ki zmanjšujejo zdravstveno tveganje

Nacionalni inštitut za javno zdravje je pri pripravi lestvice telesnega fitnesa osnovnošolskih otron in mladostnikov med 6. in 15. letom starosti ocenjeval kriterije gibalne učinkovitosti. Ta temelji na štirih gibalnih sposobnostih, ki najbolj prispevajo k zmanjševanju zdravstvenega tveganja: mišična vzdržljivost, aerobna vzdržljivost, mišična moč in gibljivost.

Šalovci, Kuzma, Cankova in Dobrovnik najslabše v Sloveniji

Ob pogledu na zemljevid Slovenije s statističnimi podatki o gibalni učinkovitosti otrok nas lahko pošteni zaskrbi. Pomurje izstopa po deležu otrok, ki ne dosegajo ustrezne ravni. Še posebej alarmantno je stanje v občinah Šalovci (56,2 %), Kuzma (55,9 %), Cankova (55,7 %) in Dobrovnik (55,3 %), ki so na lestvici 212 slovenskih občin zasedle zadnja štiri mesta. Najbolj uspešni so sicer otroci iz občin Bohinj, Žiri, Žirovnica in Bloke.

Tudi najbolj predebeli otroci so v Prekmurju

Tako kot na lestvici gibalne učinkovitosti, tudi na lestvici prekomerne prehranjenosti na repu kraljujejo otroci iz Prekmurskih občin. Čeprav se je delež predebelih otrok v Sloveniji zmanjšal, to ne velja za Prekmurje. Najhuje je v občini Šalovci, kjer je predebelih kar 54 % otrok. Sledi občina Kuzma s 49,2 %, občin Dobrovnik s 41,1 %, občina Cankova, kjer je predebelih 40,7 % otrok, Hodoš s 40,4 %, Moravske Toplice s 40,4 %, občina Grad s 38,9 % in občina Odranci s 36,8 %. Šele na devetem mestu se nahaja prva občina izven regije, Semič, kjer je predebelih 36,5 % otrok.

Prekomerna prehranjenost je povezana s številnimi dejavniki tveganja za srčne in druge kronične bolezni kasneje v življenju.

Kaj je prekomerna prehranjenost?

Prekomerna prehranjenost se izračunava z indeksom telesne mase. Indeks telesne mase je groba mera, ki jo uporabljamo za razvrščanje v razrede prehranjenosti in se izračuna tako, da se telesna teža posameznika v kilogramih, deli s kvadratom telesne višine v metrih.  Pri odraslih govorimo o preddebelosti, kadar indeks telesne mase presega 25 kg/m2 in o debelosti, kadar indeks telesne mase presega 30 kg/m2.

Pri otrocih se indeks telesne mase z rastjo stalno spreminja, zato je težko določiti enotno mejo predebelosti in debelosti, zato se pogosto uporabljajo tako imenovane IOTF (International Obesity Task Force) mejne vrednosti, ki so bile določene tako, da so na velikem vzorcu podatkov iz šestih držav  povezali vrednosti indeksa telesne mase v starosti 18 let z otroškimi centilnimi krivuljami. Tako so za posamezne starosti dobili vrednosti indeksa telesne mase, ki ustrezajo vrednostim 25 kg/m2 oz. 30 kg/m2 v starosti 18 let.

Telesno dejavni so bolj zdravi in uspešni

Telesno dejavni otroci in mladostniki so bolj uspešni pri šolskem delu, lažje si zapomnijo novo snov in so bolj zadovoljni s svojim zdravjem in kvaliteto življenja. Telesna dejavnost otrok in mladostnikov pomeni gibanje, ki je lahko del igranja, transporta, rekreacije, športa in se odvija v okvirih družine, šole ali aktivnosti v skupnosti.

Redna telesna dejavnost zmanjšuje tveganje za srčno-žilne bolezni, nekatere rake in sladkorno bolezen tipa II. Pozitivno vpliva na sklepe in mišičje, pripomore k uravnavanju krvnega tlaka in telesne teže. Poleg tega telesna dejavnost pomembno pripomore k boljšemu duševnemu zdravju posameznika

Mladostniki z ruralnega območja nekoč veliko vzdržljivejši

O težavi smo se pred leti pogovarjali tudi s športnim pedagogom Zlatkom Tibautom, ki tudi sam opaža podoben trend pri otrocih in mladostnikih. Povedal je, da so v preteklosti bili otroci z ruralnega območja, kamor sodi tudi velik del Pomurja,  v povprečju boljši v vzdržljivostnih športnih panogah, mestni otroci pa so bili boljši v panogah, kjer je pomembna eksplozivnost. Razlog za to tiči predvsem v tem, da so otroci z ruralnega območja bili vajeni fizičnega dela, kjer je bila potrebna tako telesna vzdržljivost, kot tudi vztrajnost, ki pa je psihična komponenta. A tega je danes vse manj oziroma ga skoraj ni, kar se pozna tudi na telesni pripravljenosti in zmogljivosti otrok.

Komentarji (25)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
ara (nepreverjen)

@enfalot saj ne ka bi tu brano nekega župana, ampak ti resno misliš, da če se postavi telovadnica pa de ta problem kar na enkrat rešeni? To je dosti bole kompleksno predvsem pa je težava v tem, da deca gnes več praktično nič ne delajo in samo bulijo v razne tv-je, računalnike, telefone... Špilajo se za računalniki in žrejo čokolade. Ka ti pomaga telovadnica, če se ne premakne vkraj od računalnika? Mislim, ka je tu velka razlike med mesti in podeželjem zato, ker mestni starši deco že porinejo v neko dejavnost (judo, karate, fuzbal, košarka, odbojka, rokomet...). Na podeželji pa ni takšne izbire teh dejavnosti v MS pa recimo nočejo voziti dece vsaki dan. Vsaki pa ni za fuzbal, ki ga recimo ma vsako selo po Prekmurji.

Gost (nepreverjen)

ara....v bistvi imaš prav, samo ti verjetno ne veš, da cankovska deca nemajo možnosti v OŠ imeti normalne športne vzgoje v telovadnici, ki je velikosti malo večje sobe.
V puconski občini so podrli staro telovadnico, kera je bila 100x boljša od naše...toliko se pridružujem samo prvemu o sposobnosti županov!

kritik (nepreverjen)

Krivi so starši! Že 1-letnemu otroku dajo v roko mobitel, tablico, vužgejo televizijo - ka da mer! Potem pa to deci postane normalen način življenja. No, ka bi jih pa k kakšnemu delu postavili (nesi smeti, odi v ograček počepe pa predklone delat, drva prinesi) - ne, to pa ne, ka je to itak že po zakonodaji izkoriščanje otroške delovne sile. NONSENZ!!!
Te pa naj čičajo pa rjavijo in se debelijo.

statistik (nepreverjen)

Seveda so krivi starši, ki so butasti in mislijo, ka s ten, ka deci se v rit porinejo, ka spokupuvlejo v Lidlinaj, pa še ge delajo dobro. Nej so krive nikše telovadnice, če jih nega, vej pa tan so deca samo par ur na teden, ka pa vse ostalo? Deca so nekoč več gibala, delati so mogli doma, pa tou je bilo zdravo za telo in duha. Gnes pa butasti starši se bojijo deci praviti, naj kaj delajo, nej, rajši sejdi za računalnikon pa modruvli, pa mi zapovidavli, ka še naj za tebe napravin. Pa mislijo, ka jin s ten delajo dobro. Deca na vesi so še pobej ogrožena, ka se vidi po raziskavah. Hočejo biti bole mestnih od mestnih, sami ti zadnji se drugače rekreirajo in drugače živijo.

vidocq (nepreverjen)

problem je več plasten ,v veliki večini pa je na pedagoškem kadru ,ki je enak nivoju razvitosti pokrajine ,glavno da oddelajo in grejo domov ,vlaganja za katere so plačani pa lahko najdemo le na vsaki šoli po enga predavatelja , pri vseh predmetih bi morali uporabiti minuto za motivacijo otrok do gibanja in vsaj delno opozarjanje , kaj zaužijejo po nepotrebnem - a pedagoški kader , ki ni kos tej nalogi in poslanstvu to z par besedami prevali na starše , tudi starši so krivi , vendar ko povdarjajo da otroci že danes veliko vejo , potem sami povejo , da živijo v nesposobnosti in zmoti

peloj (nepreverjen)

Ka ti zadnji komentator, po tvoje je kriva šola, pa učiteli, pa ka ti je? Pa znaš, kak so gnesden starši pametni, ka se bunijo za vsakšo figo, njihovo dejte nede to, pa nede tou, naj samo sidij pa jej. V šolo so se prišli bunit, ka na športnon devi deca nesmijo na pohod, ka do preveč utrujeni. Za vzgojo v celem pomenu te besede so prvi vrsti krivi stari in družina. Šola pa je dostikrat tudi nemočna ob zahtevah staršev, ki se postavlajo za svoje otroke, in mislijo, ka so pametni in vse znajo. Ko je pa kaj narobe, pa je vedno kriv nekdo drug, najprej seveda šola. Še enkrat, otroci so odraz svojih staršev in družine. Nekoč so deci pravli, v šoli moreš poslujšati pa bougati, ka se kaj navčiš, gnes pa doma pravijo, ka de of v šoli tan tupo, pa še kaj.

nadal (nepreverjen)

Otroci živijo doma in se doma tudi prehranjujeo. Torej so odraz svoje družine in staršev. Tu ni nobenega dvoma in za vse, kar je narobe so krivi starši. Šola je samo dodatna pomoč staršem pri vzgoji, ki pa jo današnji pametni starši ne upoštevajo. S tem dajejo lep vzgled otrokom in kakšni bodo šele ti? Pa še nekaj: Vem za primer, ko so na eni tukajšnjih vaških šol uvedli zdravo prehrano, tudi kalorično preraćunano, pa je bil vik in krik, da to ni nobena hrana, da je otroci nočejo in ne bodo jedli itd. Sicer pa, kaj je še za povedati, preberite si raziskavo, ki pove vse. V tudi miselno razvitejših delih Slovenije je drugače.

Japa (nepreverjen)

Za taksne rezultate je krivih vec dejavnikov...Na zadnjih mestih so skoro vse obcine z Gorickoga oz fejst odmaknjene od neksnih "sredisc" ge se vecinoma odvijajo taksne in drugacne dejavnosti, tu vsak staris ka nema malo vec penez pa ka nema neksne pomoci starih starsev ali ka nema na pretek casa si nemre privosciti ka de svojo deco vozo ajdi recimo 3 krat na keden v eno stran recimo 20km. Zato bi to v obcinaj mogli poskrbeti ka se naredijo kakrsne koli dejavnosti ka bi skrbele ka nejso deca samo za racunalnikami pa notri. Rejsan je tudi ka npr na Cankovi v tej telovadnici 2x2 metra kaj dosti nemrea delati ampak tudi sama telovadnica toga nede rejsila ce nede neksnoga vecjega interesa popraviti te rezultate ampak tej interes more biti z vecih strani.. starsi, ucitelji, obcina pa tudi sama deca. Bi pa rad vido ka bi tej doticni zupani pravli na tej rezultate.

Qwertywwww (nepreverjen)

Pa nej cudo ka je tak. Man otroke v enon od tejh vrtcov pa soli. Moja deca spadajo med bolj suhe, smo dosta zunaj, se spilamo, jemo in kuhamo raznoliko hrano, ribe, zelenjavne jedi, meso vsak drugi ali tretji dan. Tak nan pase in tak smo se navadili. Velki problem so razni cukri pa sladke pijace. Mij mamo tou doma zreducejrano na minimum, san pa opazo ka dosta starsov ka so sosolci od nasih otrok daje te stvari na velko svoji deci. Je pa se en problem. Na jedilniki majo deca v soli pa vrtci vecinoma mesne jedi. Enkrat ali dvakrat na mesec se pojavijo kaksne ribe pa zelenjavne jedi. Pa se en stvar - deci davlejo v vrtci med drugin za malico smokije pa sladke pijace. Seveda ka deca tou zagrabijo. Scen povedati ka je problem vecplasten, nej je vse na starsaj pa nej vse na soli. Vsak bi mogo svojo vlogo opraviti kak trbej nej pa iti po poti najmensoga odpora.

gost25 (nepreverjen)

So veliko krive tude starše, kere so preve pomehkužile svoje otroke, ka ji nej trbej nič delate. Zelo dober primer je moja soseda, stara 17 let. Gre v šolo, pride domov in pred računalnik, se kao nonstop uči, nmo saj ne pravin ka je to slabo, ka ma voljo do učenja, ampak če be kaj naredla doma, ji ne bi škodilo. Ona samo reče mami: mama prinesi mi sok, mama prinesi mi nekaj za jest, mama sčisti mi čevlje.. Lani je njen mož bil cel dan sam v gozdu, žena pa je bila doma pri hčerki, ker je slučajno zbolela in ji je mogla nonstop čaj kuhat pa ji ga v sobo nosit..ko smo tam na obisku, me je kar sram ko to punco gledam in poslušam, skos zapoveduje mami, naj ji natoči sok, naj ji z mize da keks, al bilo kaj drugega.. ta punca še nikdar ni drv prinesla, perilo obesila, ali pobrala dol.. punci se ne da ite na sprehod, ker jo bo kdo videl, pa bo mimslil da nima kaj za delat, na kolo jo mama ne pusti, ker noče da se ji kaj zgodi..vozi jo od vrat do vrat.. grozno.. je njena mama rekla, da dokler je ona zdrava, bo vse delala ona, punci pa ni treba nič, ker ne bo kdo rekel, da jo izkorišča..

Vipko
Truplo

Zelo slaba roditelja. Zdaj, ima oče kakšno besedo doma ne vem, za vzgojo matere pa vsa kritika. Enostavno se ne zaveda, da bo morala hčerka en dan od hiše, se poročiti. Čeprav dandanes ne obstajajo več strogo določena ženska in moška dela, vseeno pa, bo imela srečo in dobila takega copatarja, kateri bo vse naredil namesto nje, ji vse prinesel k ustom?

In reply to by gost25 (nepreverjen)

pikanogavička (nepreverjen)

Samo se sprehodite pred prazniki mimo najbolj obiskanih trgovin s prehrano in vam bo vse jasno. Seveda se je najprej treba prebiti skozi nemogoče gost promet po cestah, ki vodijo do njih. Vozički nabito polni sladkih pijač, kilogramov mesnin, mleka, sladkarij. Imaš občutek, da bo konec sveta in praznijo trgovine za par letne zaloge.

A79 (nepreverjen)

Samo eno telo dobimo v življenju in do tega je treba biti kritičen in zanj skrbeti na najboljši možen način. Izgovori, kot so nimam časa, EMŠO, ne zmorem in podobni so za lenuhe, ki so sami sebe prepričali, da je zanemarjanje zdravega načina življenja nekaj normalnega.
ps.
Ne rabite nobenih diet! Lahko jeste čisto vse (v normalnih količinah), le enkrat dnevo se je treba redno prepotiti za kakšno uro, s hitro hojo, rahlim tekom, hitrejšim tempom kolesarjenja, vajami za moč in podobnim pa ste zmagali. In kdo pravi, da te ure nima, je pač noče videti.

čarni vrag (nepreverjen)

V članku bi lahko napisali tudi kako so se uvrstile druge prekmurske občine. Vi seveda rajši pišete o najslabših. Vsekakor je takšen trend zaskrbljujoč. V moji mladosti smo se lovili, igrali nogomet, se skrivali. Danes, ko se s kolesom peljem skozi vas, praktično nikjer ne vidim otrok. Igrišča so običajno prazna. Mi smo v šolo hodili peš, današnje pa starši vozijo otroke od praga do praga. Zakaj to delajo mi ni čisto jasno. Jaz mojih otrok nisem niti enkrat peljal z avtom v šolo.

Meso (nepreverjen)
maliwat (nepreverjen)

Aprila je bilo v Mariboru ekipno prvenstvo v krosu za OŠ in SŠ. Nastopilo je 128 dijakinj in dijakov iz Slovenje. Iz Pomurja 5 ( pet). Trije iz EŠ in dve iz gimnazije MS . Klasične . Imajo pa tudi športno. V konkurenci OŠ je od petega do devetega razreda nastopilo 1228 učenk in učencev . Iz Bovca , Brežic , Ljubljane...
Iz Pomurja 19 ( devetnajst ). OŠ Beltinci 1 , OŠ Veržej 1 in črna ovca , tretja OŠ MS 17 ( sedemnajst ) Torej se da . Čestitke ravnatelju in športnim pedagogom . V petek bo prvenstvo OŠ v atletiki v MS za območje upravne enote. Zanimivo bo opazovati udeležbo. pripis Številke za kros sem povzel po Timingu. Morda sem koga spregledal za kar se opravičujem. Povezavo med ugotovitvami v zgornjem članku in številkami nastopov na krosu ugotovite sami.

dönök (nepreverjen)

vejpa dönök šalofski pojge malo enjajte zaseko pa rejbra gesti, vej pa nejste znaan drek jeli. lp dönök

Pa primerjajmo... (nepreverjen)

Pa še moje razmišljanje... poglejmo jedilnik vrtca pri OŠ Cankova in enega izmed ljubljanskih vrtcev. Kosila vrtca pri OŠ Cankova: 1) Juha, piščančji paprikaš, svedri, solata 2) Juha, sladko zelje z govedino, puding 3) Juha, čufti v paradižnikovi omaki, pire krompir 4) Juha, svinjski zrezki v omaki, riž, solata 5) Mlečna ajdova juha, pečena riba, slan krompir, solata. Kosila enega izmed ljubljanskih vrtcev: 1) Porova kremna juha iz pelatov zgoščena z rdečo lečo, ribji file morskega lista iz konevktomata, krompirjeva solata 2) Cvetačna kremna juha, rižota z ješprenjem, piro, zelenjavo in s piščančjim mesom, rdeča pesa 3) Špargljeva kremna juha z bio proseno kašo, pečen file lososa, testenine, solata 4) Grahova juha, polnozrnati pirini špageti s paradižnikovo omako, bio albuminska skuta, motovilec z redkvicami 5) Zelenjavna kremna juha, ribji file škarpine v koruznem ovoju, rezina limone, potlačen krompir, blitva z oljčnim oljem, mehka zelena solata in motovilec. A občutite razliko med dvema jedilnikoma? Pa ta ljubljanski vrtec ni noben zaseben vrtec ali kaj podobnega, je popolnoma običajen javni vrtec, vključeni so otroci iz vseh socialnih slojev. Otrokom ponujamo samo nesladkane pijače (vodo in čaj), malo rdečega mesa, samo sadne in zelenjavne malice ter veliko gibanja v telovadnici in na prostem. Tudi to je verjetno en razlog za porazne rezultate v omenjenih občinah. Ena od nalog predšolske vzgoje v vrtcih je dopolnjevanje družinske vzgoje, kompenziranje za tisto, kar otrok doma ne dobi. Problem nastane, če vzgoja in oskrba otroka (kot je tudi npr. ustrezna prehrana) odpove na vseh ravneh (tako družinski kot institucionalni).

Gost62 (nepreverjen)

A si prepričan "Pa primerjajmo", da so vse te KREMNE JUHE iz zelenjave, da niso slučajno iz vrečk??? Povrh pa kremna juha povzroča holesterol, da bi jo pa imela vsak dan na jedilniku...hmmmm, ne vem, če je to zdravo prehranjevanje...v glavnem, za debelost so v prvi vrsti krivi starši, kateri otroka že kot dojenčka dajejo pred tv, da ima starš mir za kavico in klepet s prijatelji... to pišem iz izkušenj, že pri veliko mladih družinah sem to videla... res, kot je nekdo zgoraj zapisal, nikjer več po vaseh ne vidiš otrok, da bi se zunaj igrali, letali, kričali, se igrali vse mogoče igrice...nihče se ne gre več igric kot so gumitvist, pismo... mi smo ob teh igrah odraščali in bili gibčni kot gazele...pa delo...prišli iz šole, ni bilo niti časa za kosilo, že je bilo treba iti ven delat...delo, odgovornost in obveznost manjka današnjim otrokom...glavno, da imajo v rokah telefon, pred sabo računalnik, da buljijo v TV...Ko pridem k sestri na obisk in njuna otroka kregam, da sta skoz na telefonu in računalniku, da ne gresta ven niti za minuto, sem zato najbolj grozna in tečna teta...otrokom se nič ne da, ne da ne bi imeli časa...za rekreacijo se vedno najde čas. Šola pa tisto uro, dve telovadbe na teden ne more narediti čuda, če imajo pri teh urah otroci kup opravičil, da ne bi telovadili in se mantrali...

kritik (nepreverjen)

Ne me basat, da so otroci debeli in zarjaveli zaradi šolskih kosil!!
Edini krivec za to so STARŠI, STARŠI in še enkrat starši!
Malo se obrnite okoli svoje osi, pa boste videli!
Mogoče že pri vas doma, ne samo pri sosedih in sorodnikih.

joško (nepreverjen)

Šole bi tudi morale kuhati sveže stvari ne samo iz vrečke vsipati kemikalije za v župo pa o segreti v naprej pripravljene zrezke, ki so napravljeni iz mesnih ostankov stisnjeni v obliko zrezka. V rekllamah vidiš samo nezdrave stvari za otroke...

janči (nepreverjen)

čekolad pa cukrof se nažerejo za vsak praznik, rojstni dan pa še kaj vmes, cuker je v vsakem "zdravem" produktu za otroke.

joška (nepreverjen)

kakši so pa te še varaški napolitankari, če so goričanci predebeli?

umberto (nepreverjen)

Samo telovadnica nede pomagala čista nika! Največja telovadnica je vöne, pa nega viditi kaj dosta dece tan!

Gnes je pač samo takšna vzgoja primerna, ka deci ne smeš enostavno ukazati, ka more nika napraviti. Boug ne daj, ka bi svojomi froci pravo, ka naj odnesej smeti, ali ti pomaga na vrti. Nej, to je maltretejranje in izkoriščanje dece. V vato jih zavijamo do 30-oga leta pa jin nosimo vse k rijti.
Deca poznajo samo pravice, pa nobene dolžnosti. Kak doma, tak v šouli. In seveda je enostavno izsiliti sedenje pred telefonon, računalnikon ali televizijof, če te nišče ne sme z ničin prisiliti v kaj drüjgoga.
Moja deca že par lejt odijo 4x tedensko na kar fajn intenziven trening. Seveda se jin včasih ne da (in občasno tüdi izpistijo kakšen trening), ampak ge od toga ne odstopan. Majo možnost izbrati kakšen drüjgi trening, če ščejo, čisto brez vsakoga športa pa jih ne pistin. Ne zahtevan od njih nobenih vrhunskih rezultatov in nobenih tekmovanj, če neščejo, samo potrudijo se naj na treningi. In smo v par lejtaj prišli od toga, ka je od najpočasnejšoga v razrejde hčerka gratala hajhitrejša pri teki!

Seveda se najdejo takšni, ka pravijo, ka deco silin v nekaj, ka jin ne paše 100%. Ampak življenje so nej samo rožice. Tüdi meni se včasih ne da v slüjžbo, pa iden.

Če bi poslüjšo deco, itak niti v šoulo ne bi hodili, ker se jin isto tak ne da, kak včasih na trening nej. Če bi bilo po njüvo, bi obstajo samo kavč, telefon, računalnik pa TV! Pa kakšen čips in kokakola.

Gost (nepreverjen)

Točno tak umberto, deca morejo meti nekšo stvar se kero se zaposlijo in se zaradi nje spravijo iz hiše. Kak si pravio, sploj je nej pomembno s kakšin športon ali drugo dejavnostjo se ukvarjajo, glavno je ka so dosti časa v pogoni. Takšoj deci tudi cuker ne škoudi tak fejst.

In dejansko je tak kak vas večina tu gor pravi. Za vse so krivi samo in edino starši. Moja žena dela v šouli in marsikaj zven o teh modernih staršaj pa gingavi deci. V njenon razredi jih lejko telovadi pri telovadbi samo pou. Ostala polovica ma razna opravičila in potrdila od doktorov pa raznoraznih specialistov kak so alergični na tou pa tisto, ka se nesmijo naprezati, ka jin tou škoudi pa ovo jin škoudi.... pa deci v bistvi nika ne falij in bi se radi špilali pa lejtali s sošolcami pa jin učiteli ne pistijo v izogib problemon kere te zganjajo starši po šouli. Pa tudi pri tistoj drugoj polovici kera kao lejko telovadi morejo biti ful pazljivi.... boug ne daj ka bi se kakšo dejte ge vdarilo, poškrabalo ali kak načik poškodovalo.... lejčejo starši pa paničarijo kak da bi jin što dejte bujo. San pa osebno doživo ka se je na roditelskon od moje dece ena mati pizdila na učitelico ka je njeni sin prineso od trave zamazane telovadke in športno majico domov. Ženska je mejla rejden živčni izpad.... skakala je kak kokouš pa napekala kak se tou skrbi v šouli za deco, pa ka je tou nej normalno kak deca odijo tak zamazana domov. Še dobro ka jo je en drugi očka pito, če je prizadeta ali ka joj je pa naj se doj sejde pa naj da mir. Deca so pač špilali fuzbal pa so se kotali po travi. In zdaj te so kao učiteli krivi ka se deca ne gijblejo. Vej pa ne vupajo več z deco nika delati ka jih nebi keri blesavi stariš po sodišči vlačo.

Pa tudi tu dan umbertoji prav, deca morejo meti komando in ka stariš povej tak mare biti. Nej pa ka deca doma starše postrojavlejo in oni njin komandejrajo. Tak ka gda vijsiš kakšo tekšo razštelano dejte ne vejš keroga bi rajši okouli kepe sipo... ali dejte ali stariša.

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice