Murskosoboško podjetje RGA razvilo pšenico, ki dosega za vsaj 30 odstotkov višje donose v primerjavi s standardnimi sortami.

Murskosoboško podjetje RGA je razvilo edinstven postopek razvoja semen pšenice. Postopek je cenejši in varnejši, pšenica pa bolj odporna in rodovitna.

Kako povečati donos novih sort pšenice, je izziv, s katerim se že sedem let ukvarja murskosoboško podjetje RGA, ki ga vodita doktor biotehnologije Primož Titan in znanstvenik na Inštitutu Jožefa Štefana Jernej Iskra. Pravita, da njuna pšenica dosega za vsaj trideset odstotkov višje donose v primerjavi s standardnimi sortami oziroma ohrani enak donos pri trideset odstotnem zmanjšanju porabe dušikovih gnojil.

Višja produktivnost

Pšenico kot jo poznamo danes, je nastala na podlagi križanja dveh sort. Od takrat se pšenica genetsko ni veliko spreminjala in zaradi visoke stopnje genetske podobnosti današnjih sort je genetski potencial za razvoj novih sort večinoma že izčrpan. »Nasprotno pa uporaba heterozisa omogoča zvišanje produktivnosti in vitalnosti,« razlaga Titan.

Soboško raziskovalno podjetje je tako razvilo postopek, pri katerem pride do oblikovanja potomstev, ki so nekako sposobna ohraniti genetski učinek »heterozisa«, torej višjo produktivnost, ne samo v prvi generaciji potomstva, ampak tudi v nadaljnjih.

Kako jima to uspeva? Podrobnosti so za zdaj še skrivnost, razkrivata pa, da pri delu uporabljata tako konvencionalni postopek žlahtnjenja pšenice kot tudi znanje biotehnologije ter kemije za razvoj novih učinkovin, s »poudarkom na naravnih spojinah« - prav ta sinergija je po besedah Iskre njihova dodana vrednost in prinaša prednost pred konkurenco.

Med 30 in 300 odstotki več zrnja

Novo tehnologijo testirajo dve leti, tudi v naravi, na poljih. Na raziskovalni ravni ima pšenica, ki jo znanstvenika posejeta, med 30 in 300 odstotki več zrnja. Tako razvite sorte pšenice so racionalnejše pri porabi vode in hranil ter posledično manj občutljive za biotski stres (suša, temperatura ...). To pa vodi v bolj stabilen pridelek.

Napadata večstomilijonski trg

Trg s semenskim materialom pšenice je sicer ogromen. »Samo regionalni trg s semenskim materialom pšenice presega milijon ton, kar pomeni finančno vrednost med 450 in 600 milijoni evrov,« pojasnjuje Iskra. Pravi sicer, da težko govori o velikosti trga, ki bi ga radi osvojili, saj je ta globalen, znotraj tega pa razdeljen na regije, vsaka pa ima svojo specifiko glede podnebja in zemlje.

Ne gre za genski inženiring

Če se bo posel razvil, kot načrtujeta Iskra in Titan, in postal globalen, bo gotovo mešal štrene največjim multinacionalkam, ki se ukvarjajo z razvojem semen.

Na zloglasni Monsanto, proizvajalca gensko spremenjenih semen, murskosoboško podjetje sicer ne gleda kot na tekmeca. »V našem primeru gre za uporabo genetske variabilnosti predhodnikov sodobne pšenice, torej rastlinskih vrst, ki so med sabo spolno kompatibilne. Pri našem postopku ne gre za vnos tujih genov in zato tukaj ne gre za genski inženiring kot v primeru omenjenega podjetja,« razlaga sogovornik.

Končni kupci za rešitve RGA po Iskrinih besedah niso kmetje ali podjetja, ki se ukvarjajo s pridelavo žit. »Delamo inovativne izdelke s področja genetike in bio­tehnologije, ki so bolj zanimivi za lokalno in regionalno semenarsko industrijo. Ta ima tudi lastne distribucijske kanale,« pojasnjuje. Sogovornik še trdi, da gre za povsem novo rešitev, zato cene še ne morejo napovedati, ta bo namreč odvisna od pogajanj.

Tagi

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice