Kdo med nami ne pomni lanske pozebe, ki je najhuje prizadela prav naše kraje?

Nizke temperature so tudi letos poskrbele za preplah in pomurski sadjarji so se odločili ukrepati, še preden bo prepozno. Minula noč je bila za mnoge med njimi vse prej kot mirna.

Nočni boj s pozebo

V večjem delu države se je živo srebro ponoči in zjutraj spustilo pod ledišče, za ta čas nizke temperature pa so resno ogrozile pridelek na sadnem drevju, jagodičevje, vinsko trto in vrtnine.

Sadjarji so se zato s spomladansko pozebo spoprijeli na različne načine, nekateri tudi s kurjenjem v sadovnjakih.

Sadjarji kurili slamo

Lanska zmrzal je v sadovnjaku Jožeta Žekša povzročila ogromno škodo in izpad je bil 100-odstoten. Letos upajo, da bo ostalo vsaj to, kar so zaščitili, torej dovolj za domačo uporabo.

Okrog polnoči, ko so se termometri ustavili na ledišču, so v sadovnjaku začeli kuriti slamo, pomagali so si tudi s kopreno.

Nad pozebo še z oroševanjem

Noč je v sadovnjaku preživel tudi Ivor Trstenjak, sadjar iz Stročje vas, ki je skušal rešiti, kar se je rešiti dalo.

»Napovedali so sicer bistveno bolj ugodne nizke temperature, ampak zdaj, ko vidimo, da je minus pet, se bojim, da je bilo vse zaman,« je zaskrbljen Trstenjak, ki dodaja: »Če bo tako hudo kot lani, se bojim, da bo katastrofa.«

Dva nasada so sicer oroševali, kjer te možnosti ni bilo, pa so zrak segrevali s posebno napravo.

Vsaka stopinja šteje

Kot nam je pojasnil Miran Torič, izvedenec kemijske stroke, lahko metoda oroševanja sadovnjake zaščiti v primerih temperatur do -7 stopinj Celzija, sam sistem pa deluje po principu dovajanja vode.

»Ko voda zmrzuje, se sprošča toplota in ta toplota potem ščiti cvet. Potrebno je torej dovajati vodo v dovolj veliki količini, da sproti zmrzuje in potem tako dolgo, dokler se vse skupaj ne stopi. Kajti, tako dolgo, kot bo zmrzovalo, bo oddajalo toploto, pozneje pa moramo tudi dovajati dovolj vode, da se ta led stopi. Kajti led, ko se topi, odvzema toploto in takrat je po navadi največ poškodb po pozebi,« pojasnjuje Torič.

Ostali načini, med katere prištevamo tudi dimljenje oziroma zažiganje bal in razne prekrivke, medtem temperature omilijo za eno do dve stopinji, ki pa sta včasih lahko odločilni.

Najmočneje prizadete zatišne lege

Sicer pa je tudi tokratna pozeba najbolj prizadela zatišne lege. V razmaku le nekaj 10 metrov je prihajalo do temperaturnih razlik do 5 stopinj Celzija, kar še zdaleč ni zanemarljivo, saj so sadovnjaki že v razvojni fazi cvetenja.

Najhuje je po besedah Toriča, ko prezgodaj posije sonce, celični sok pa se začne prehitro topiti. Ledeni kristali lahko v tem primeru povsem raztrgajo celično steno in povzročijo nepopravljivo škodo. Za pridelek je torej usoden predvsem prehiter dvig temperatur in sadjarje bi v trenutnih razmerah najbolj razveselilo prav oblačno vreme.

Minister za kmetijstvo Dejan Židan je danes v Gornji Radgoni pohvalil odziv strokovnih služb. O škodi je še prezgodaj govoriti, a po zadnjih podatkih naj bi najhujše v Pomurju uspeli preprečiti. Več bo sicer znanega v prihodnjih dneh.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice