Kljub temu da je proizvodnja hrane zaenkrat še zadostna, je veliko prebivalcev v Sloveniji lačnih. Ne glede na to pa se količina odpadne hrane vsako leto le še povečuje, kažejo prvi tovrstni objavljeni podatki Statističnega urada Republike Slovenije. 

Problema se moramo zavedati

Skoraj polovica vsega, kar se pridela, se ne poje. V raziskavi o količini odpadne hrane v Sloveniji v obdobju 2013-2015 se je izkazalo, da smo letno povprečno zavrgli kar 143.000 ton hrane. To pa je pogojeno tudi z našim odnosom, saj bi s pravilnim ozaveščanjem ta odstotek zmanjšali.

Med odpadno hrano štejemo vsa surova ali obdelana živila in ostanke teh živil, ki se izgubijo pred pripravo hrane, med njo ali po njej in pri uživanju hrane, vključno s hrano, ki se odvrže med proizvodnjo, distribucijo, prodajo in izvajanjem storitev, povezanih s hrano in v gospodinjstvih.

Pomurci pridelamo skoraj največ odpadne hrane

Prebivalci Pomurja smo se izkazali za ne najbolj ozaveščene glede ravnanja s hrano, saj letno porabimo kar 85 kilogramov odpadne hrane na prebivalca. Prednjači sicer Osrednjeslovenska regija z 91 kilogrami, najmanj hrane pa zavržejo v Jugovzhodni Sloveniji, Zasavju ter na Koroškem. 

Gospodinjstvo v Sloveniji letno nameni za nakup hrane povprečno 2.671 EUR, kar je 14 % vseh svojih izdatkov. Za ta denar lahko kupi okoli 380 kg hrane na posameznega člana. 16 % te hrane na posameznega prebivalca, v vrednosti 163 EUR pa konča med odpadki.

Količina odpadkov se povečuje

Pri nas še vedno zavržemo preveč užitne hrane. Velik delež le te sicer v smeti tudi spada, to so razni olupki in kosti, ki se jih ne da porabiti, še vedno pa bi s pravilnim ravnanjem morali zmanjšati delež užitne zavržene hrane. Zaskrbljujoče je, da se absolutna količina odpadkov skozi leta še vedno povečuje.

Velik delež hrane roma v smeti že v samem procesu proizvodnje, a največji razlog, da se hrana, ki konča v smeteh kopiči, predstavljajo gospodinjstva, kjer odpadna hrana nastaja pri pripravi in uživanju hrane. Nekoliko manj hrane se zavrže v gostinstvu in strežbi ter v trgovinah. Tam zavržejo predvsem živila, ki jim je pretekel rok uporabnosti in tista, katerih kakovost se je med prodajo spremenila, čeprav je tudi tam temu velikokrat tako, da v smeti odhaja še užitna hrana. 

Upošteva pa se lahko le odpadna hrana, ki pride v sistem ravnanja z odpadki. Številna gospodinjstva namreč odpadne hrane ne oddajajo v sistem javnega zbiranja, temveč jo kompostirajo doma in kompost koristno uporabijo na svojih vrtovih. 

Koristno predelani odpadki

Odvržena hrana sicer pogosto konča v domačem kompostniku, vseeno pa se največ odpadne hrane predela v bioplinarnah, in sicer kar okoli 60.000 ton letno. Bioplinarne, med katerimi jih je nekaj tudi v Pomurju, veljajo za eno najbolj okolju prijaznih oblik pridobivanja koristne energije. Stanje pri aerobni predelavi je veliko bolj stabilno in tako se tudi količina odpadne hrane, ki se kompostira, iz leta v leto počasi, a enakomerno povečuje. 

S spleta

Komentarji (14)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
B (nepreverjen)

Potem pa naj trgovske verige neprodano hrano podarijo tistim ki nimajo dohodkov, zakaj so sprejeli zakon, da se to ne sme?

isisis (nepreverjen)

V Velenji pod pokroviteljstvom občine delajo tak. Sakši den neprodano hrano velecentri podarijo, posamezniki pa jih razvozijo do teh keri jo dejansko potrebujejo.

Nej gučati ka se ne da! Da se! Samo doma za račulanikon gvušno nej!!!

isisis (nepreverjen)

Pa še to... nikši zakon to ne prepoveduje, što ti je to pravo?? keri majster pri šanke?!

Valda ka pa se prepoveduje davati takšo gesti, ka so peki neka zamrdali ali neka takšoga! tudi tisti keri je pomoči potreben si zasluži gesti dobro gesti... vala? jovan ?????

starababa

Če pa v trgovini prodajajo kruh taki, da na drugi dan ze smrdi ne moreš imeti kruha 2,3 dni normalno da moraš vrzti vstran, Ta umetna hrana, ki drzi 1 dan

Tujec 2

Gospodinjstvo v Sloveniji letno nameni za nakup hrane 2.671 EUR, kar je 14 % svojih izdatkov. Po teh podatkih ima gospodinjstvo v Sloveniji letno 19.100 EUR stroškov. Mi lahko nekdo pove, kje v Sloveniji so tako bogata gospodinjstva, ker jih sam poznam zelo malo in tudi zelo malo gospodinjstev, kjer živijo tri generacije skupaj. Ali je pa moje gospodinjstvo res eno med zelo revnimi v Sloveniji, čeprav mi večina med komentatorji očita, da imam zelo veliko penzijo. Ne vem, ali so ti podatki tak bolj .......... ali pa imamo v Sloveniji res tako bogate ljudi, da je potem povprečje tako visoko. Malo sem tup, zato mi ti podatki ne gredo glih v glavo. Saj verjetno nimam prav, ampak potem je ogromna razlika med bogatimi in revnimi v Sloveniji.

gost25 (nepreverjen)

@starababa: se pritožuješ nad kruh, pa se ga doma sppeči! Mij ga pečemo in nan par dni zdržij. Tiste kere mate puno rit vsega, najbola ta mečete. Nite zelenjave se van ne da doma sadite, rajše vse kupite, kak za zagnile pa včasek v koš.. razvejence ene

Tujec 2

gost25, daj ne seri ! Kako si naj človek prideluje zelenjavo, če stanuje v bloku med samim betonom ? Ne delaj se pametnega, če to nisi !

gost25 (nepreverjen)

@Tujec 2: san pričakovala podoben odgovor, oz. izgovor, ka se pač v bloke in se zato nemreš nič pridelate. In neven što te je kriv, ka sileš med tej bloke??

Tujec 2

gost25, zakaj ne moreš molčati, da ne bi kazala svoje ......... Sam imam to srečo, da imam svojo hišo, vrt, sadovnjak. Tu gre za ljudi, ki živijo in stanujejo tam, kjer dobijo stanovanje. In večina teh stanovanj je v blokih ! Boš ti tem ljudem dala stanovanje na vasi, vrt v obdelavo ? In tudi, če si dobra ženska in boš nekomu dala brezplačno vrt v obdelavo, bo tega človeka, ki bo ta vrt obdeloval, vožnja tja in nazaj stala desetkrat več kot bo vredno to, kar bo pridelal. Tako, da ne piši o stvareh, ki jih ne razumeš. Bodi srečna, da imaš to možnost, da imaš vrt, ker večina ljudi te možnosti v Soboti nima. Kdo sili ljudi med te bloke, si vprašala. Sili jih iskanje stanovanja ! In stanovanje se dobi večinoma v blokih ! Tisti, ki že živijo v blokih, nimajo možnosti, da se preselijo na vas. Ne vem, zakaj je to tako težko razumeti. Nimajo vsi ljudje take sreče kot ti, da bi se rodili na kmetiji na vasi. In podedovali vse skupaj. Drugega življenja pa ne bi razumeli.

Gost (nepreverjen)

Tujec, pravilno si ugotovil sam, da si tup, zato se ne spuščaj v vsako debato. Tudi ne razumeš tega, da komentatorji tega kar napišejo ne mislijo dobesedno (treba znati razbrati), ampak to ti nihče drug kriv.
Zelo bi ti koristilo, če bi najprej rekel hop in nato skočil. Ti si impulziven človek, deluješ v afektu in zato tvoja okolica zagotovo trpi.

B (nepreverjen)
gost25 (nepreverjen)

@Tujec 2: fala za obrazložitev. Razmem, ka ene pač živej v ms v blokih, ge sama nikoli ne be šla živet v ms, sploh zatau nej ker san z goričkoga. Mam pa stanovanje in službo v lj, ampak iden vsake 2 vikend domov, no zdaj pozimi redkeje.. in ja, mam srečo ka mamo doma tude mij vrt, "sadovnjak", pa še gozs pa mar metrov od hiše vkraj, tak ka se vse tej dobrote lejko na srečo sebpf v lj pelan.

Tujec 2

gost25, Goričko ? Da, vse je tako kot si napisala. Tudi moja žena je z Goričkega. Če hočeš dobro in lepo ženo, jo išči na Goričkem, so nekoč dejali. In prav so imeli.

pink panter 13 (nepreverjen)

Saj ti maš srečo samo una nej ha ha

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice