Po pozabljenih poteh Porabja in Goričkega (1. del)

Čeprav nas je zjutraj pred hotelom Lipa v Monoštru pričakalo deževno vreme, se nas je zbrala lepa skupina novinarjev, ki se je želela podrobneje seznaniti z rezultati samih projektov vezanih na Porabje in Goričko, ki so se na tem območju izvajali zadnjih nekaj let.

Pred hotelom sta novinarje pozdravili Enikő Saliga, direktorica za odnose z mediji ter Anita Bálint, vodja projektov na Okrajnem uradu v županiji Vas.

Monošter velja za prestolnico slovenske skupnosti v regiji Porabje, v samem hotelu Lipa pa so tudi sedeži večih slovenskih organizacij na tem območju.

»Namen študijske ekskurzije je bilo seznaniti medije z rezultati projektov v okviru Programa sodelovanja Interreg SI-HU 2014-2020 ter promocija samih projektov,« je na začetku dejala Bálintova.

Dodala je še, da novinarsko študijsko ekskurzijo financira Evropski sklad za regionalni razvoj v okviru projekta SI-HU PRO (SIHU232).

Železna zavesa, kot opozorilo, da se ti časi ne ponovijo nikoli več

Prva postojanka je bil Park mejnih kamnov, kjer nas je sprejel župan kraja Selo (Szalafő) Arnold Lugosi. Selo leži v pokrajini Őrség, kjer se na 440 kvadratnih kilometrih razprostira tudi narodni park. Dejal je, da je bilo pred Trianonsko mirovno pogodbo to območje celotno pod Madžarsko, zatem pa je bilo Prekmurje priključeno k takratni Jugoslaviji. Še večjo ločnico med obema državama, je nato predstavljala železna zavesa, kar se je kazalo tudi v medsebojnih odnosih ljudi na obeh straneh meje, ki so praktično zamrli.

»Stanje se je začelo izboljševati po padcu železne zavese, še bolj pa ob vstopu Madžarske in Slovenije v Evropsko unijo ter pozneje v Schengensko območje,« doda župan, ki je zadovoljen z razvojem te regije, a doda, da jih čaka še veliko dela.

S projektoma IronCurtainCycling (ICC) in Park mejnih kamnov, želijo to regijo približati tudi turistom in ostalim obiskovalcem. Cilj je bil vzpostavitev lokalnih in regionalnih kolesarskih poti in njihova vključitev v traso Euro Velo 13, kot glavno os sever-jug.

»Želimo ustvariti čezmejno kolesarsko destinacijo in poleg kolesarskih poti oblikovati tudi izposojevalnice koles, e-koles ter elektronskih polnilnic«.

Največ turistov je Madžarov, veliko pa jih prihaja tudi iz sosednje Avstrije, Slovenije in celo Nemčije.

Nočemo se iti masovnega turizma

Župan Lugosi je še dejal, da se v pokrajini Őrség vseeno soočajo še z nekaterimi problemi, kot sta odseljevanje mladih in nizka rodnost. Naselje Őriszentpéter je čez čas zraslo v mestece, medtem ko so ostala naselja povečini manjši zaselki.

Vse skupaj imajo v regiji 30 prenočišč, s 400 posteljami za goste in predvsem poleti, ko so kapacitete povečini polne, je gostov skoraj toliko, kot lokalnega prebivalstva.

Župan je dodal, da je to skrajna meja, saj zaradi krajinske podobe ne želijo razvijati masovnega turizma ampak predvsem doseči, da se bodo isti gosti radi vračali nazaj.

»S turizmom se lahko preživi, ampak je treba vanj tudi pametno vlagati. Nič se ne bo zgodilo samo od sebe,« zaključi župan.

Nekaj težav imajo tudi z lastništvom parcel, saj je veliko kmetijskih in gozdnih zemljišč zaščitenih ter v lasti ljudi, ki jih ne oskrbujejo. Kljub razvoju regije pa pazijo, da krajinske podobe ne spreminjajo.

Turisti se lahko skoraj dotaknejo zgodovine

Projekt mejnih kamnov je razstavni prostor na prostem, ki je nastal v okviru projekta IronCurtainCycling in se nahaja v obmejnem pasu Sela pri mejnem kamnu A180. Obiskovalci si lahko ogledajo ostanek železne zavese in mejne kamne po katerih je železna zavesa potekala.

V parku, ki je primeren tudi za piknike se nahajajo informativne table, kurišče ter klopi.

Pityerszer, esenca ljudske arhitekture pokrajine Őrség

Pityerszer je del naselja Selo, ki ga sestavlja sedem značilnih zaselkov. Pravzaprav gre za majhen vaški muzej na prostem. Posebnost v primerjavi z drugimi skanzeni je, da so stavbe v Pityerszeru še danes na svojih prvotnih lokacijah.

»Stavbe kompleksa ljudskih spomenikov pokrajine Őrség so ohranjene v prvotnem stanju, v prvotnem okolju in s starinsko opremo iz 18. stoletja,« razlaga župan Lugosi.

Najstarejša stavba v Pityerszeru je cimprana hiša s slamnato kritino. Ta stavba je ena od prvih tipov hiš pokrajine Őrség. Značilne stavbe za to območje so bile tudi hiša na ključ, kjer je bilo dvorišče iz treh strani obdano z ograjo ter kašče.

Kašče so bile ločene od glavnih bivalnih prostorov. Tam so povečini shranjevali zaloge hrane za družino pa tudi semena, seno za živino in orodje. 

Ob hiši so imeli tudi mlake. To so jame izkopane v ilovnato prst in napolnjene z vodo. Pogostokrat so tukaj shranjevali vodo za živali, včasih pa so jo uporabili tudi za kuhanje in umivanje.

»Gume sem menjaval pogosteje, kot vozniki Formule 1«

Naslednja postaja je bilo najmanjše porabsko naselje Andovci, ki ležijo le streljaj od slovenske meje. V okviru projekta Guide2Visit so uredili kolesarsko pot med Andovci in slovensko vasjo Budinci.

»Pred ureditvijo te poti je bila tukaj makadamska pot, ki je bila v času močnega deževja praktično neprevozna,« pripoveduje župan Andovcev Attila Simon Nagy ter v šali doda: »Hčerko sem vozil vsak dan čez mejo v slovensko šolo. Avtomobilske gume sem zaradi velike obrabe moral menjavati skoraj pogosteje, kot jih vozniki Formule 1 med dirko.«

Urejena in asfaltirana kolesarska pot med omenjenima dvema krajema je dolga dober kilometer in dovolj široka tudi za ostali promet. Povezala je obe državi, kolesarskim turistom ter tudi lokalnim prebivalcem pa omogočila nemoteno in predvsem varnejšo vožnjo.

Najzahodnejše naselje na Madžarskem tesno povezano s Slovenijo

Predzadnja postaja je bil Gornji Senik (Felsőszölnök), ki je najzahodnejše naselje na Madžarskem in ki leži ob vznožju tromeje v slikovitem okolju. V listinah se prvič omenja leta 1378 in je danes največje slovensko naselje na Madžarskem.

Več ko 90 odstotkov prebivalcev je slovenske narodnosti. Do danes so ohranili tradicionalno slovensko kulturo in arhaično slovensko narečje. V vasi je tudi sedež Državne slovenske samouprave.

Vzorčna kmetija, kot primer dobre prakse

Slovenska vzorčna kmetija se nahaja v čudovitem naravnem okolju ob tromeji v Gornjem Seniku. Prijazen kompleks vključuje restavracijo s 45 sedeži, dva apartmaja za štiri osebe, eno dvoposteljno sobo in savno, ki je novost. Iz savne imajo gostje prelep razgled na okoliške hribe in doline.

Restavracija je odprta le ob koncih tedna, ko gostje lahko uživajo v domačih specialitetah, kot so: dödöli, goveji golaž z babičino ribano kašo, gibanica, repo in ostale jedi. Restavracijo in prenočišča lahko gostje najamejo tudi med tednom a le ob predhodni najavi večje skupine.

Vzorčna kmetija se je zgradila v okviru Razvojne agencije Slovenska krajina, ki je tukaj začela delovati pred petnajstimi leti.

Projekt Ethos land, ki se vrača k naravi

Razvojno agencijo Slovenska krajina je leta 2006 ustanovila Zveza Slovencev na Madžarskem. Agencija, kot neprofitna organizacija dela in si prizadeva za kulturni, turistični in gospodarski razvoj slovenskega Porabja, območja, kjer živi slovenska manjšina na Madžarskem. Direktorica Viktórija Hanzsek pove, da so bili začetki težki a je napredek viden.

»Vzorčno kmetijo smo postavili pred dobrimi desetimi leti in naredili zgodbo o uspehu. Največ turistov k nam prihaja iz Madžarske, obiščejo pa nas tudi Avstrijci, Slovenci, Nemci in Hrvatje. V preteklosti smo imeli tudi turiste iz Romunije, ZDA in celo Tajske,« razlaga direktorica Hanzsek ter doda: »Bili so tudi težki časi, ko smo vsi poprijeli za kakšno delo na kmetiji. Sama sem nekaj časa delala tudi v kuhinji.«

Projekt Ethos land je namenjen etičnemu pridobivanju dobrin iz narave. Vsi izdelki so pridobljeni naravno, brez dodatka konzervansov in ostalih umetnih sladil. Vse je narejeno ročno in z veliko mero ljubezni. Pred časom so se povezali z manjšimi kmetijami, ki proizvajajo domače izdelke a jih težko prodajo.

»Pod skupno blagovno znamko, registracija poteka lažje. Pri nas si lahko obiskovalci ogledajo različne izdelke in dobijo vse potrebne informacije o okoliških kmetijah. Nato se odpravijo na te kmetije in izdelke tudi kupijo. Ta vzajemna pomoč med nami in manjšimi kmeti je bistvena za njihovo preživetje. Mi smo, kot nek posrednik,« zaključi Hanzsekova.

Projekt Green Exercise

V okviru projekta Green Exercise je bilo na obeh straneh meje urejenih več zelenih parkov za rekreacijo in igro. Eden takih se nahaja tudi pri Gradu na Goričkem, ki je bila naša zadnja postaja dneva.

»Projekt je vključeval predvsem razvoj produktov aktivnega turizma za ozaveščanje o kulturni in naravni dediščini slovensko-madžarske obmejne regije,« nam razlaga Stanka Dešnik, direktorica Krajinskega parka Goričko. 

Po eni strani je projekt namenjen čezmejni promociji obstoječe ponudbe kulturnega in naravnega turizma ob meji, po drugi strani pa naj bi spodbujal zdrav življenjski slog, trajnostne, okolju prijazne načine prevoza, zlasti kolesarjenja.

V zaključku lahko ugotovimo, da sta obravnavani regiji Porabje in Goričko med seboj izredno povezani. Z izvajanjem podobnih projektov želijo te vezi čez mejo le še okrepiti in vzpodbujati lokalni razvoj.

Gradnja infrastrukture, pridelava lokalne hrane, ohranjanje kulturne in naravne dediščine ter nenazadnje razvoj turističnih nastanitev so le eni izmed dejavnikov, ki regije vzpodbujajo k nenehnemu razvoju in jim tako pomagajo, da živijo skupaj z ljudmi.