Skozi gozd, v dežju in tudi do sedem kilometrov daleč se otroci iz različnih koncev odpravijo v šolo kar peš. Zakaj? Za dober namen.

Peš v šolo? Itak! Tudi, če je dež in mraz? Seveda! Učitelji in šolarji Osnovne šole Ivanjkovci se vsako jutro skupaj podajo peš v šolo. Zakaj, se sprašujete. Ker lahko!

Z zanimivim in trajnostno naravnanim projektom so na Osnovni šoli Ivanjkovci pričeli že pred leti, ko so se učitelji te šole vključili v razvojni evropski projekt Projektna kača. »Skupaj z učitelji smo razvili idejno zasnovo za prihod učencev v šolo na trajnostni način. Projekta na naši šoli pa smo se ob vzpodbudi ravnateljice Nade Pignar lotili zelo obširno,« pripoveduje mentorica projekta in učiteljica na šoli Saša Veler

Za pomoč so poprosili ivanjkovske gasilce, lokalno krajevno skupnost in tamkajšnje upokojence. Tako se je vse začelo. In kako je pot v šolo videti v praksi? Skupaj z učitelji se dobijo na zbirnih mestih, od koder z učenci in drugimi sodelujočimi krenejo do šole. In tako po en teden vsako leto.

»Po pouku, ob 13.30, vsi skupaj odidemo nazaj, do zadnjega sodelujočega učenca. Letos so se nam množično pridružili starši in stari starši naših učencev,« pojasnjuje mentorica projekta. 

Spremljajo jih seveda zaposleni iz šole (Foto: Arhiv OŠ Ivanjkovci)

V času izvajanja Prometne kače odpovejo vse avtobusne prevoze, ki učence vozijo tudi do sedem kilometrov daleč domov in to pot opravijo peš. Kot pravijo, se ob tem ne le učijo, ampak tudi skrbijo za zmanjšanje izpušnih plinov v njihovem okolju, hkrati pa do novih spoznanj pridejo tudi učitelji:  

»Učitelji se družimo z učenci in jih spoznavamo tudi z drugih vidikov in odkrivamo nove talente, učenci se med seboj družijo in sodelujejo s krajani naše skupnosti, skrbimo za zdravje, saj prehodimo več kilometrov že od sedme ure zjutraj in celo opažamo, da so otroci v klopeh te dneve mirnejši in bolj zbrani

... in tudi v dežju! (Foto: Arhiv OŠ Ivanjkovci)

Poleg tega si s privarčevanim denarjem od avtobusnih prevozov čez leto pomagajo pri plačilu izletov, šole v naravi in vstopnin v različne kulturne ustanove.

»Učenci so izredno navdušeni. Na šolskem parlamentu so devetošolci predlagali več takšnih tednov. Starši so zadovoljni, nekateri zaradi prej omenjenih prednosti, sicer pa jih finančno zelo razbremenimo,« še dodaja Velerjeva.

Mimogrede. Prometna kača se odvija ne glede na vreme: »V ponedeljek nas je pošteno premočilo in vztrajamo še naprej. Šola je pred letom učencem kupila tudi rumene kapice, da smo na poti bolj vidni. Za motivacijo učencem in učiteljem smo izdelali majhne kartončke na katere učencem pred šolo ob jutrih prilepimo nalepko za vsako prehojeno pot.« Šolska kuhinja pa za na pot pripravi jutranji čaj in sadje, da je pot v šolo še toliko bolj slajša. Bravo!

S spleta

Komentarji (7)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
kkjjuu (nepreverjen)

Pohvalno in hkrati žalostno. Pohvalno ker se otroci gibljejo, so v naravi, se družijo in ne "bulijo" v telefon in računalnike. Žalostno pa zato ker v današnjih časih za nekaj takega potrebuješ projekt, pa evropska sredstva itd. Krivi smo pa vsi, ker se preveč bojimo za otroke in jim na ta način posredno škodujemo. Namesto, da bi otrok vsak dan lepo pešačil ali kolesaril, pa magari kilometer, dva ali pa tri.

Truplo

Gornje, lepo napisano.

Vendar, težko je danes vzgajati otroke v tej smeri, če že sami starši niso nekako navdušeni nad tovrstnim gibanjem. Večina se jih vozi v službo z avtom, tu in tam avtobusom, pa čeprav imajo do službe samo štiri, pet kilometrov in dokaj dobre kolesarske ali peš povezave.

Sam imam do službe tri kilometre, avtobus zastonj, pa vendar sem ga koristil do sedaj v štirih mesecih morda pet krat in nič več. Ostalo kolo, tudi pri treh, štirih stopinjah, vmes peš, da se človek razgiba.

In reply to by kkjjuu (nepreverjen)

Tujec 2

Začetek dobro napisan. Pohvalno. Zadnji odstavek odveč - samohvala !

In reply to by Truplo

Tujec 2

Imaš vaje ? Si ugotovil, kako se to dela ? Dugo si nuca !

In reply to by Truplo

Tujec 2

Ko sem bil sam osnovnošolec, nas je večina v šolo hodila peš ( nekateri tudi 12 km daleč v obe smeri ). Takrat ni bilo debelih učencev, tudi veliko bolj zdravi smo bili od današnjih. Temu smo takrat pravili običajen prihod v šolo. Danes pa Z NEKO AKCIJO par dni hodijo peš v šolo in iz šole in temu pravite prihod učencev v šolo na TRAJNOSTNI NAČIN.

kanžor

Ka si tij vse delo in vse bil .Kaj pa v ovsenem mlinu si tudi bil ?

In reply to by Tujec 2

Tujec 2

Da nisi ti zdaj iz njega prišel ? Kaj ti nisi bil mlad in hodil v osnovno šolo ?

In reply to by kanžor

Starejše novice