Divjad v Pomurju povzroča veliko škodo, predvsem na območju občine Šalovci, kjer prehaja divjad iz Madžarske.

Zavod za gozdove Slovenije je ta teden na ministrstvo za kmetijstvo, oddal letne načrte za vseh 15 lovsko upravljavskih območij za letošnje leto. Pri glavnih vrstah divjadi, zlasti pri jelenu in divjemu prašiču, tudi letos načrtujejo nadaljnje povečanje odstrela.

Delno povečanje škode predvsem v Prekmurju

Škode po divjadi so se lani v primerjavi z letom prej sicer zmanjšale za 40 odstotkov na dobrih 480 tisoč evra in znašajo v povprečju en evro na hektar kmetijske površine. A se škoda po državi ni državi zmanjšala enakomerno, do delnega povečanja je prišlo zlasti v delu Prekmurja, tudi zaradi prehajanja divjadi z Madžarske.

Divjad škodo povzroča že 40 let

Kot pravi Adolf Časar, kmetovalec iz Šalovec se s težavami z divjadjo srečujejo že od leta 1971, ko so začeli naseljevati divjad na tem območju. In takrat je kmetovanje postalo zelo težko oziroma nemogoče. Kljub opozorilom in prošnjam na različne ustanove ni nič boljše.

“Nič nihče ne naredi. Potrebno je dati živali v rezervat ali pa opustiti kmetijstvo oziroma naj nam dajo druge pogoje za življenje.”

Kot dodaja Časar, sredi dneva vidijo kako se pasejo skupine po dvajset pa tudi trideset komadov divjadi.

“Če ti samo enkrat pride na posejano njivo je konec. Popašenosti ni možno nikamor prijaviti, škode ne povrne nihče. Edino z ograjo se nekak lahko ubranimo pred divjadjo, brez ograje enostavno ne gre.”

Rešitev v ograjah, ki so pa zelo drage

Časar pravi, da so ograje edini način s katerim se lahko zmanjša škoda, a dodaja, da jim ograje predstavljajo zelo velik strošek in jih je potrebno pogosto popravljati.

“Saj se vidi, kaj je ograjeno so še pridelki, kaj je pa izven ograje, je pa samo za životarjenje.”

Največ problemov imajo z jelenjadjo, na kar opozarjajo že štirideset let. 

Na problem z divjadjo opozarja tudi pomurski poslanec

Na omenjeno problematiko je v torek na parlamentarnem Odboru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano opozoril tudi pomurski poslanec Jožef Horvat. Na odboru je potekala razprava o lovišču s posebnim namenom (LPN) Kompas Peskovci, kjer si civilna iniciativa zaradi številnih problemov prizadeva, da bi to lovišče trajno uredili oziroma ukinili.

Do današnjega stanja privedla dolgoletna ignoranca pristojnih

»Prebivalci prekmurske občine Šalovci so v večini kmetje in mnogim je kmetovanje v teh težkih časih in v zaostrenih gospodarskih razmerah tudi edini vir sredstev za preživetje. Ljudem je zaradi tega v bistvu okrnjena možnost kmetovanja. Skrajni čas je, da se ta ignoranca konča in da konkretni ljudje odgovarjajo za svojo neaktivnost oziroma neizpolnjevanje svojih delovnih obveznosti,« je dejal Horvat.

Poslanec Nove Slovenije je svoji razpravi izpostavil tudi dejstvo, da več kot 80 odstotkov lovišča leži na zasebnih zemljiščih - približno 12 tisoč hektarjev - le manjši del lovnega območja pa na državnih zemljiščih. Dejal je, da občina Šalovci, tamkajšnji kmetje, prebivalci in lovci Lovske družine Krka že od vsega začetka izpostavljajo temeljne nesprejemljive okoliščine v zvezi s tem loviščem ter pri tem opozoril zlasti na nestrokovno in slabo ocenjevanje škode, ki jo povroči divjad na kmetijskih pridelkih in drugih kmetijskih površinah.

Tagi

S spleta

Komentarji (1)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Lovec (nepreverjen)

To iz inata delajo, zato ka so madžarske srne...

Starejše novice