V Hotelu Diana danes poteka Analiza septembrskih poplav v Pomurju in strokovni posvet na temo preventive in prilagoditvenih ukrepov za življenje na območju poplav.

Septembrske poplave so prizadele večino pomurskih občin, zato so danes pripravili skupno analizo ukrepanja in posledic letošnjih septembrskih poplav ter posvet na temo preventive in prilagoditvenih ukrepov za življenje na poplavnih območjih.

Analiza in posvet sta prvenstveno namenjena pomurskim županjam in županom, občinskim poveljnikom Civilne zaščite, poveljnikom pomurskih gasilskih zvez, občinskim strokovnim delavcem s področja zaščite in reševanja, strokovnjakom s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter drugi zainteresirani strokovni javnosti.

Intervencijski stroški visoki

V septembrskih poplavah je bilo poplavljenih 4438 hiš, 43 blokov, 10 šol oziroma vrtcev, 1653 gospodarskih in drugih objektov, 640 kilometrov cest, sproženih je bilo 1158 zemeljskih plazov, ki so poškodovali ali ogrožajo stanovanjske in infrastrukturne objekte. Evakuiranih je bilo 104 oseb, v deroči vodi pa sta življenje izgubili dve osebi. Intervencijski stroški na slovenski ravni znašajo preko 3 milijone evrov, v Pomurski regiji pa nekaj več kot 750.000 evrov.

Srečko Šestan, poveljnik Civilne zaščite RS: »Nedvomno so septembrske poplave nesreča velikega obsega. Vsem , ki so in ste sodelovali ter pomagali iskrena hvala!«

Pomoč ob poplavah

Sodelovali so policija, gasilci, civilna zaščita, javne službe ter prebivalci. Veliki stroški so predvsem vezani na odpravo posledic poplav. Velika škoda pa je nastala tudi na kmetijskih površinah, saj kmetje niso mogli sejati ali žeti kmetijskih pridelkov.  Veliko zemeljskih plazov povzroča predvsem eliminacija vinogradov.

Ocenjujejo, da so se odgovorne službe pravočasno odzvale, učinkovito ukrepale in z ukrepi preprečile hujše posledice. Stanje pomurske vodne  infrastrukture je kritično, nasipi niso ustrezni, problem pa vidijo tudi v neustreznih vodomernih postajah ter vodnih zadrževalnikih.

Problemi ob letošnjih septembrskih poplavah

Problemi, ki so jih izpostavili so: nestrpnost med prizadetimi v poplavah, ki so pričakovali takojšnjo pomoč, pomanjkanje samozaščite ter prelaganje odgovornosti na občino ali državo. Velike težave so se pojavile tudi zaradi dezinformacij, povečali so se klici v regijski center za obveščanje, zato tisti, ki so res potrebovali pomoč niso dobili proste linije.

Vodotoki so bili nekoč bolje vzdrževani. Zavest o zaščiti in reševanju se mora spremeniti, pripraviti je potrebo tudi vse občane in občanke. Ljudje pa  bodo morali izvajati samozaščite ukrepe.

V MO Murska Sobota zabeležena kar tretjina vseh letnih padavin

V MO Murska Sobota so takrat zabeležili 171 litrov padavin na kvadratni meter, zalitih je bilo 219 objektov, vključenih pa je bilo 180 pripadnikov različnih sil, na območju celotega Pomurja pa je sodelovalo okoli 8.000 ljudi. Velik  problem je predstavljalo zalitje kletnih prostorov Splošne bolnišnice Murska Sobota.

Rešitve, vprašanje sanacije plazov ter neodgovorno ravnanje posameznikov

Zagotoviti je potrebno izvajanje nujnih vzdrževalnih del na vodni infrastrukturi, kot je čiščenje vodotokov, zadrževalnikov vode in melioracijskih jarkov. Nujna je izgradnja, sanacija ter povišanje protipoplavnih nasipov posebej ob reki Muri ter vzpostavitev hidrološkega monitoringa za merjenje višine vodostajev  in pretokov.

Pojavlja se vprašanje drage sanacije plazov ter  visoki stroški odpravljanje posledic, na primer sušenje stanovanj ter velika škoda  na kmetijskih površinah ter izguba kmetijskih pridelkov.

Poudarili so, da je velik problem predstavlja tudi samovoljno in neodgovorno poseganje posameznikov v vodno infrastrukturo, cestno infrastrukturo z namenom spuščanja poplavnih voda iz lastnih območjih.

Katja Gerenčer

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice