Država je izdala meddržavni razpis, na katerega naj bi se poleg Letalskega centra Maribor, ki pokriva celotno severovzhodno Slovenijo, prijavil še en ponudnik. Stroški naraščajo, država ponuja manj.
Težave s protitočno zaščito
Zdi se, da poletje ne mine brez kolobocij okoli protitočne zaščite. Težave so se začele že lani, ko je Letalski center Maribor dobil prepoved opravljanja protitočne obrambe.
»V lanskem in letošnjem letu smo vložili kar velika sredstva in velike napore, da smo pridobili tudi certifikat za opravljanje tega dela, ker se je Javna agencija za civilno letalstvo RS sprenevedala, da tega nimamo,« pravi Darko Kralj, vodja zaščite proti toči na Letalskem centru Maribor.
Izdan mednarodni razpis
Certifikat je mariborski letalski center že imel iz časa Jugoslavije, pa vendar, kot poudarja Kralj, je agencija te papirje 'čudežno' izgubila. Tako je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izdalo mednarodni razpis za izbiro izvajalca za protitočno obrambo.
»Ja brez potrebe. Namreč ne Avstrijci, ne Nemci ne hodijo v mednarodne razpise, te poznam. Delajo to lokalno, kajti predvsem je važno lokalno znanje, gibanje lokalnih neviht, ki se sicer v zadnjih petih letih zelo spreminjajo,« še dodaja Kralj.
PREBERITE ŠE:
Delovni čas za točo?
Mariborski letalski center pa ima tudi težavo z delovnim časom letališča Edvarda Rusjana. To je odprto le osem ur, kar ne pokriva vzletov v poletnem času, ko največkrat pada toča.
»Obratovalni čas za poletje je določen, torej od 8. do 17. ure. Ob četrtkih pa je zaradi prihoda čarterskih poletov iz Italije do 20. ure,« razlaga Filip Tobias, predsednik ŠD Letalski center Maribor.
Tako je bila sklicana tudi sodna obravnava, kjer Direkcija za razvoj indrastrukture toži Mariborski letalski center za plačilo naleta.
»Gre za 65 tisoč evrov od začetka upravljanja Direkcije za razvoj indrastrukture z letališčem pa do konca julija 2021. Po tem pa dobivamo vsak mesec račun tam od tri do pet tisoč evrov, odvisno, koliko naletimo,« dodaja Tobias.
Stroški letenja v nebo
Glede na podražitve pa stroški letenja gredo v nebo. Tako so se v povprečju zvišali za približno 250 odstotkov.
»Lani smo po pogajanjih, znižali zadevo za 40 odstotkov in dosegli skupni znesek 290.455 tisoč brez davka. Letos je ponujena fiksna cena 267.959,71 evra. Kako je ministrstvo to izračunalo nam ni jasno. Ne nam, ne nobenemu matematiku, ne ekonomistu,« pravi Kralj.
Ljutomer največja občina, ki ne sodelujejo v obrambi pred točo
Večina občin, letos 70, pa tudi vsako leto sofinancirajo obrambo. Pristopne izjave so že podpisane.
»Je pa žalostno, da pač Slovenci smo pač Slovenci. Recimo imamo intenzivne kmetijske občine, ki že vsa ta leta ne sodelujejo v obrambi pred točo. Največja občina je recimo občina Ljutomer. Ker očitno premalo šib stolče v Ljutomeru.
Letalo do Pomurja potrebuje 15 minut
Že pred leti pa je po besedah Kralja bilo v okviru tedanjih načrtov planirano, da bi vzpostavili tudi podcentre v Prekmurju, na Dolenjskem in na Primorskem, torej tam, kjer je največ pridelovalnih površin.
»Tako bi bila vsaj po kmetijskem delu intenzivna pridelava pokrita. Seveda ni pokrita potem ostal del, torej center države, kjer pa razen asfalta in pa rožic v koritih tako ali tako en raste nič,« še dodaja Kralj.
Ker pa je severovzhod države vseeno velik, pilot do Pomurja potrebuje le 15 minut.
»Ampak, ker mi cel dan spremljamo sliko in ko vidimo, da se v Avstriji nekaj razvija in prihaja do Pomurja smo mi že v zraku. In smo tam v bistvu, ko zadeva pride do meje, pravzaprav delamo celo čez mejo. Ker Avstrijci se obrnejo pred mejo in grejo domov,« pojasnjuje Kralj.
PREBERITE ŠE:
In kako se odzivajo kmetje ter pristojne institucije?
»Mi kmetje, ko zdaj tole poslušam, bi bili zelo ogorčeni, če bi to zadevo dejansko opustili. Glejte toča, to naredi veliko gospodarsko škodo, ne samo v kmetijstvu ampak tudi na splošno,« pa pravi Milan Unuk, podpredsednik sindikata kmetov Slovenije.
»Veliko govorimo o samooskrbi, veliko govorimo o kmetijskih pridelkih sploh v današnjem času ob svetovni krizi, ki se dogaja okoli nas. Ampak zato se mi zdi toliko bolj pomembno, da zavarujemo tisto, kar imamo, tisto kar je že danes in kar bo jutri zraslo,« pa doda Irena Kropf, kmetijsko gozdarski zavod Maribor.
»Žal so premije zavarovalne previsoke in se v kmetijstvu večinoma ne odločajo za zavarovanja, ker stroški tega ne prinesejo. Zato bi bila dobro organizirana obramba pred točo v Sloveniji zelo dobra, pa ne samo za kmetijstvo ampak tudi za gospodarstvo,« razlaga Venčeslav Senekovič, predsednik območne enote KGZ Maribor.
Naj še omenimo, da ima sosednja Avstrija kar sedem protitočnih letal od katerih lahko vsako leti po 300 ur. Mariborski center ima eno letalo, ki pokriva celoten severovzhod države, in lahko skupno leti le 22 ur.
Starejše novice
