Foto: Stanko Kozel
Kurent, mističen demon, ki prinaša v deželo pomlad, brez dvoma velja za najprepoznavnejši etnografski lik v Sloveniji, katerega izvor je raziskovalcem še vedno neznanka.

Ptujčani so ponosni, da je njegove obhode Vlada Republike Slovenije razglasila za nesnovno kulturno dediščino državnega pomena, UNESCO pa jih je leta 2017 uvrstil na Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. 

S tem prestižnim priznanjem je priljubljen lik pripeljal v Slovenijo pozornost svetovne javnosti, ki bo še posebej prisotna na jubilejnem 60. kurentovanju.

Pompozna, šestdeseta obletnica prvega kurentovanja, bo ptujske ulice in trge od 15. do 25. februarja spremenila v največji odprti etnografski muzej na svetu, na katerem se bodo poleg slovenskih skupin med drugim predstavile tudi skupine tradicionalnih in sodobnih pustnih likov in mask iz 15 držav.

Foto: Stanko Kozel

Prepričani so, da se bo barvitost ter raznovrstnost mask in običajev skladala s prav tako pestro in živahno paleto dnevnih dogodkov, ki bodo potekali v starem mestnem jedru in na obnovljeni tržnici – kurentov skok, mednarodni slikarski Ex-tempore, Medcelinsko srečanje tradicionalnih pustnih likov in mask, »Dan kurentovih in korantovih skupin«, povorka najmlajših udeležencev, mestni pustni korzo, pokop pusta in druge aktivnosti, med katerim pa bo prav gotovo največ pozornosti požela tradicionalna že 60. Mednarodna povorka na pustno nedeljo.

Vabijo na doživetje tega izjemnega jubilejnega praznovanja slovenske in svetovne kulturne dediščine, ob katerem vas žlahten duh kurentovanja zagotovo ne bo pustil ravnodušnih.

Foto: Stanko Kozel

S spleta

Komentarji (0)

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.

Starejše novice