Inšpektorji za okolje so v letu 2020 izvedli usmerjeno akcijo nadzora zavezancev, ki bi lahko s svojim delovanjem pomembno obremenili vodotoke in podzemno vodo Murske in Dravske kotline z nitrati. 

Rezultati državnega monitoringa kakovosti podzemne vode namreč kažejo slabo kemijsko stanje za ti dve vodni telesi podzemne vode, zato je Inšpekcija za okolje in naravo Inšpektorata za okolje in prostor v letu 2020, izvedla nadzor pomembnejših virov možnih obremenitev vodonosnikov na območju Dravske in Murske kotline z nitratom, razen obremenitve z nitratom iz kmetijskih virov, ki so v pristojnosti kmetijske inšpekcije. 

Pregled kompostarn, bioplinarn, odlagališč ...

Pregledala je delovanje štirih kompostarn, devetih bioplinarn, dveh odlagališč, enaindvajset naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega in ki glede na dejavnosti lahko predstavljajo pomembno obremenitev vodotokov z nitratom, dvajset komunalnih čistilnih naprav in tri zavezance, ki odvajajo industrijske odpadne vode. 

V akciji nadzora so bile pregledane štiri kompostarne na območju Dravske in Murske kotline. Inšpektorji so preverjali zlasti ustreznost tehnoloških naprav in procesov, vodenje obratovalnega dnevnika kakovost komposta ter ukrepe, ki so pomembni, da ne prihaja do izcejanja na tla in v okolje. 

Dvema so inšpektorji izdali ureditvene odločbe zaradi ugotovljenih nepravilnosti v ravnanju z digestatom oziroma odpadki, tretji kompostarni pa so z odločbo odredili sanacijo površin in sistema lovljenja izcednih vod tako, da ne bo več prihajalo do onesnaževanja okolja z izcednimi vodami. Pri slednjem je bilo ugotovljeno tudi, da v letu 2019 nadzor kakovosti komposta ni izvajal dovolj pogosto. 

Rezultati nadzora v bioplinarnah zaskrbljujoči

Delež neskladnih vzorcev digestata je zaskrbljujoč in kaže na to, da veliko upravljavcev bioplinarn ne obvladuje dovolj dobro postopkov predelave bioloških odpadkov. Odvzet vzorec digestata kar v treh izmed petih bioplinarnah, v katerih je bil izveden kontrolni monitoring kakovosti digestata ni ustrezal kriterijem za uvrstitev v 1. ali 2. razred kakovosti. 

Digestat, ki ne ustreza 1. ali 2. razredu kakovosti je namreč prepovedano vnašati v ali na tla brez ustreznega okoljevarstvenega dovoljenja, saj bi lahko povzročil čezmerno obremenitev tal. V omenjenih treh primerih so bili uvedeni inšpekcijski postopki, ki pa še niso končani. Uvedena sta bila tudi dva prekrškovna postopka, v enem primeru, ker naprava deluje v nasprotju z okoljevarstvenim dovoljenjem in v drugem, ker je zavezanec od januarja do julija 2020, pošiljal pregnito blato, digestat iz bioplinarne na Madžarsko, brez prijave pristojnim organom in brez soglasja madžarskih pristojnih organov v skladu z Uredbo o čezmejnem pošiljanju odpadkov.

Delež neskladnih vzorcev digestata je zaskrbljujoč in kaže na to, da številni upravljavci bioplinarn ne obvladujejo dovolj dobro postopkov predelave bioloških odpadkov.

Emisije komunalnih in industrijskih odpadnih voda v vode

Ugotovljene čezmerne obremenitve zavezancev za odvajanje odpadnih voda sproti obravnavata Agencija Republike Slovenije (ARSO) za okolje in Inšpektorat za okolje in prostor. ARSO vsako leto pregleda njihova letna Poročila o obratovalnih monitoringih odpadnih voda in vse nepravilnosti sporoči inšpektoratu. V inšpekcijskih postopkih se te zavezance prisiljuje, da nepravilnosti čim prej odpravijo.

Inšpekcija ugotavlja, da je skladnost zavezancev za odvajanje industrijskih odpadnih voda dobra. Od 33. zavezancev za odvajanje industrijskih odpadnih voda, za katere so prejeli prijave ARSO, so le trije, glede na podatke iz obratovalnih monitoringov za leto 2018, čezmerno obremenjevali vode z amonijevim dušikom ali z nitratom. Pri vseh treh že nekaj časa teče inšpekcijski postopek za odpravo nepravilnosti. Pri enem se je leta 2020 začel postopek prisilne poravnave. Drugi je zgradil novo čistilno napravo. Obratovalni monitoring odpadnih voda za leto 2019 kaže, da z novo napravo zavezanec okolja ne obremenjuje več z amonijevim dušikom. Pri tretjem zavezancu, ki je sicer že začel čistiti odpadne vode na čistilni napravi pred izpustom v javno kanalizacijo, je inšpektorat začel izvršilni postopek, saj še vedno ne izkazuje skladnosti meritev z zahtevami predpisov.

Kršitve pri kar šestnajstih komunalnih čistilnih napravah

Skladnost komunalnih čistilnih naprav na območju Murske in Dravske kotline z zahtevami Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode še ni povsem zadovoljiva, a se stalno izboljšuje. Med dvajsetimi čistilnimi napravami, pri katerih je bil opravljen nadzor v okviru te akcije, pri štirih inšpektorji niso ugotovili kršitev, šestnajstim pa so izdali odločbe za odpravo kršitev. Upravljavci petih čistilnih naprav so odločbe že izvršili. En zavezanec je tudi že nadomestil obstoječo čistilno napravo z novo, pri drugih, ki jim je rok za izvršitev odločbe potekel konec leta 2020 oziroma jim bo potekel v letu 2021, bodo inšpektorji postopke nadaljevali. Pristojni ugotavljajo, da so bile nekaterim kršiteljem na podlagi sistemskega nadzora že v preteklih letih izdane inšpekcijske odločbe za izvršitev ukrepov za odpravo čezmernih obremenitev, sanacije ali rekonstrukcije čistilne naprave ali celo izgradnjo nove čistilne naprave.

Nadzor nad rabo vode v črpališču

Ker se težave z nitratom nakazujejo tudi v sistemih oskrbe s pitno vodo na Dravskem polju, so inšpektorji za okolje v okviru te akcije, izvedli tudi nadzor nad rabo vode v črpališču Skorba, kjer so vsebnosti nitrata, v desetih letih, narasle za okrog 20 miligramov na liter in presegle 75 odstotkov okoljskega standarda kakovosti. Prekomerno izkoriščanje vode bi namreč lahko povzročilo prodor onesnažene vode iz zgornjega, bolj onesnaženega aluvialnega vodonosnika v nižji, manj onesnažen terciarni vodonosnik. 

V inšpekcijskem nadzoru je bilo ugotovljeno, da naprave za merjenje odvzemov na nobeni vrtini niso izkazovale prekomerne rabe vode, zato za prodor onesnažene vode iz zgornjega aluvialnega vodonosnika v globlji terciarni vodonosnik ne more biti krivo nezakonito prekomerno črpanje vode. Inšpektorica je izdala štiri odločbe, s katerimi je občinam naložila, da zagotovijo izdelavo poslovnikov za vzdrževanje in obratovanje naprav odvzema vode za namen oskrbe s pitno vodo. 

Pristojni menijo, da bodo rezultati celovitega nadzora pomembnejših virih obremenitev na območju vodonosnikov Dravske in Murske kotline, skupaj z rezultati nadzora obremenitev z nitratom iz kmetijskih virov, ki so v pristojnosti kmetijske inšpekcije, pripomogli k načrtovanju morebitnih dodatnih ukrepov za zaščito podzemnih voda Dravske in Murske kotline.

S spleta

Komentarji (1)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
žepanešče (nepreverjen)

murska kotlina? kje pa je to?

Starejše novice