Medijske zgodbe, ki pod vprašaj postavljajo varnost ali korektno obravnavo stanovalcev v domovih za starejše, vedno naletijo na buren odziv javnosti. Razumljivo, saj gre ob otrocih za eno najranljivejših skupin v naši družbi. 

Tudi Pomurci pri tem nismo izjema – spomnimo le na razprave, ki jih je pri nas sprožilo nenadno izginotje 80-letne Rozalije Pongrac in tragično odkritje njenega trupla v reki Ledavi približno mesec dni pozneje.

Toda koliko pravzaprav sploh vemo o razmerah v naših domovih za starejše?

Brez pravega vpogleda

Zaposleni v ustanovah, namenjenih starostnikom, že lep čas opozarjajo na preobremenitve in nizke kadrovske normative. Svojce tako razumljivo skrbi, kolikšne pozornosti in kakšnega odnosa so deležni starostniki.

Skrb je še toliko večja, če upoštevamo dejstvo, da se nad razmerami niti ne vrši noben konkreten nadzor.

Pravega pregleda nad dejanskim stanjem kakovosti nege v naših domovih za starejše namreč po besedah Jake Bizjaka, generalnega sekretarja Skupnosti socialnih zavodov Slovenije ta trenutek nima nihče. 

Kako zagotoviti kakovost, če te sistematično ne spremljamo?

V prizadevanju za sistem, ki bi nudil dober pregled nad kakovostjo nege in oskrbe, se je zato slovenskih domov za starejše zdaj lotili neodvisni medij Pod črto.

S pomočjo merljivih podatkov so skušali odkriti, kje v Sloveniji je delo s starejšimi nekorektno, pri tem pa so se osredotočili tako na zdravstvene kot na manj otipljive socialne kazalnike.

Žal so pri tem ugotovili, da država potrebnih podatkov sploh ne zbira, tiste, ki so jih posredovali v samih domovih, pa je bilo nemogoče poenotiti, saj se ustanove poslužujejo več različnih, nezdružljivih sistemov beleženja.

V domovih za starejše se po pisanju medija potrebe po enotni strategiji in metodologiji sicer vse bolj zavedajo, vendar pa se bodo sami težko poenotili, država pa na tem področju, kot kaže, ostaja neodzivna.

V spodnji tabeli si vendarle lahko ogledate podatke iz območja Pomurja – predvsem o številu padcev na pokretnega stanovalca, odstotku nepokretnih stanovalcev, ki so v domu dobili preležanino, odstotku stanovalcev z bolnišnično okužbo ter stopnji zadovoljstva v domovih za starejše leta 2015 oziroma 2016. 

(S puščicama se pomikate med posameznimi ustanovami v regiji.)

Neizogibni padci

Rezultati so pokazali, da v večini domov za starejše po Sloveniji prav vsak pokretni stanovalec pade oziroma zdrsne vsaj enkrat na leto.

Pri določeni starosti se je, kot kaže, padcem preprosto nemogoče izogniti. 
Razjede zaradi pritiska medtem povečini nastajajo pri okoli desetini praviloma nepokretnih stanovalcev.

Morda nekoliko preseneča tudi podatek, da so stanovalci v splošnem kar zadovoljni s storitvami, ki so jih deležni.

Vse le ni v številkah

Vsekakor pa, kot opozarjajo pri mediju podcrto.si, na podlagi predstavljenih podatkov še ne gre takoj sklepati o kvaliteti dela v posameznem domu za starejše.

Večje število zabeleženih padcev lahko na primer priča preprosto le o tem, da v dotičnem domu deluje boljši sistem prepoznavanja padcev oziroma da so drugod pri tem manj učinkoviti. 

Prav tako pa ob pregovorni skromnosti starejših generacij njihovega zadovoljstva ne gre brezpogojno enačiti s kvaliteto dela ustanove.

S spleta

Komentarji (10)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kakšne barve je sonce?

jani r (nepreverjen)

Je štoj odgovarjo, ka je ženska odišla, kar tako iz doma ?Se je direktor opravičil ali kaj podobnega ?

Zavedni (nepreverjen)

Žalostno da svojcem ni toliko mar da bi reagirali.
So privatne kjer jim pripeljano hrano delijo na pol, kjer 10-12 kvadrat.metrih tri osebeb le nočna omarica.

Nekaterim gre samo za zaslužek.
Iz austrije vozijo pomirjavaka itd.

Naši odgovorni pa molčijo,, so premalo plačani??

In reply to by jani r (nepreverjen)

bb11 (nepreverjen)

Z razlogon se hecamo ka če boš še malo dosaden te v dom onemogleh spraven. Če bi bilo lepo se ne bi.

butalec (nepreverjen)

Ti domovi so tudi ena od rak-ran naše družbe.
Oskrbnina v njih je od 700 - 1000 - 1000+ Eur, kot da so hoteli *****
Koliko upokojencev ima tolikšno penzijo, da si dom lahko privošči?
Potem pa celo, itak shirano sorodstvo, dom doplačuje.

Za direktorje nastavljamo osebke, ki jim privoščimo čim večjo plačo za čim manj dela
(da potem lahko med delovnim časom še druge funkcije opravljajo)!

Delavcem pa ne zavidam - so vedno preobremenjeni, pa premalo jih je,.................(če je!).
Ob tem pa imajo domovi še "čuda" gratis delavcev - to so javni delavci,
Rakičan-15, Lendava-14, Ljutomer-8, Lukavci-8, Radgona-7, Dosor-5
Bi vi bili imeli tako firmo, da bi vam država dala npr. 15 gratis črncev? Valda bi!

sivacelica

Ne mečite vse domove v isti koš. Lendavski dom je pohvale vreden. Osebje se trudi, tudi marsikaj naredijo, so prijazni, imajo redna srečanja, skrbijo za svoje varovance. Tam imamo mamo že več kot 3 leta, pa se ji še ni nič neprijetnega zgodilo, nobene rane, pa sama ne more niti iz postelje. Pa previjejo jo, ko pokliče, ne glede na redno previjanje oz. menjavanje plenic. In tudi hrana je dobra in obilna. Zajtrk, malica dopoldan, kosilo, malica popoldan, večerja. Toliko še doma marsikdo nima. Pa skupinske delavnice, pa fizioterapije, vse to tudi izvajajo, ne le da imajo na papirju.

Tujec 2 - pijancek (nepreverjen)

Lepo, pohvalno. Kaj pa cena ? Kaj vse mora doplačati ? Lahko kaj o tem napišeš, ker me zanima in verjetno še marsikoga ?

In reply to by sivacelica

sivacelica

Za dom se plača 420 € od pokojnine in za ostalo gre varstveni dodatek (ali kakorkoli se že to imenuje) direktno domu. Torej je to okrog 950 €. S tem da za ta dodatek za nego lahko zaprosiš šele po 6 mesecih, do tačas pa smo otroci plačevali vsak svoj del.

In reply to by Tujec 2 - pijancek (nepreverjen)

nekad bio (nepreverjen)

Hja, domovi pa normativi, že na držarvni ravni je porazno, na domski pa še telko bole. Telko za info, vrsto lejt san delo v privat pomurskon domi, z keroga san z veseljo odišo. Moj dom se fejst rad v meče pa je kao neven ka, hvaležnosti za svoj zdravstveni kader, na keron dejansko dom stoji, pa nema nikšen. Si samo številka, navaden delavec, potrošni material. Žalostno. Telko za info, na 150+ lidi delata 2 ponoči, pa narod plača cca 1000€ na mejsec.

Če si DMS si pa samo išče delo v domi, luksuz ka njemi nega para, najtežje ka zdigneš je paper, celji čas motaš, sidiš na kavi in motaš še več, tu pa tan kakšno krv zemeš, naročiš prevoz pa to je tou.
Najbole ka jin je važno ka se v medijaj piše, kak se topla voda odkrije pa še kaj.

Rad delan z lidmi, tudi z starejšimi, samo v Sloveniji več nejden v dom delat če me doj strliš. 3 kedne na mejsec popoldan, pa en vikend fraj, jebite se kurčine jedne. hahaha

upokojenko (nepreverjen)

Ge IDEN VČASI ČE ZA TO CENO DOBIM MASAŽO S SREČNIM KONCEM :)=)))))

reeeesnica (nepreverjen)

nekateri domovi so ze dosegli dno-dna.
Nega oskrbovancev se izvaja do 3x na mesec, vsako dnevno izvjajao le menjavo plenice brez anogenitalne nege.
Terapijo zna deliti tudi cestilka, bolnicarji hranijo perkutane endoskopske gastrostome, zaposleni nimajo znanja niti o propevdevtiki farmakologije...
Pri hranjenju po naso oz. orogastricni sondi ne preverjajo lege, ker nimajo stetoskopa...
kot taki so domovi zarisce in leglo nalezljivih boleznih, ker ne poznajo izolacij ter ne uporabljajo zascitnih sredstev. Mnozicno prihaja do sirjenja BO kot so: vrsa, mrsa, vre, esbl, cre, crab.
stanje je alarmantno ker v domovih praviloma niso zaposleni nosilci zdravstvene nege kot stroke -> dipl. m.s. oz. ms z akademskim nazivom (mag., dr.).
dsoji vecinoma zaposlijo kader iz ceste, ki si ne zna niti rok razkuzit..

Starejše novice