Tudi v Murski Soboti se skrivajo prodajalne oziroma prostori, ki imajo prav poseben čar. Ena takšnih je v samem središču mesta, ki je letos prejela tudi jubilejno priznanje.

Že 45 let na Slovenski ulici v Murski Soboti stoji Urarstvo. Dovolj dolgo, da smo se ga navadili in ga le redko opazimo, ko se sprehajamo mimo. Mi smo si vzeli trenutek, potrkali na vrata in vstopili. Kot, da bi se vrnili nekaj let nazaj, ko je čas tekel počasneje.  

Lidija Debelak, direktorica podjetja nas sprejme z nasmehom na obrazu in z iskrico v očeh pripoveduje o svojem delu. V Urarstvu je začela delati pred 39-imi leti, ko so bili, kot pravi, drugi časi.

»V našem podjetju nas je bilo včasih pet zaposlenih pet. Delali smo vsi naenkrat pa je na popravilo ure včasih bilo potrebno čakati več dni, toliko dela smo imeli. Zdaj pa sem v tem poslu sama,« pripoveduje. 

Vendar pa ljudje še vedno prinesejo različne ure na popravilo, čeprav je tega manj, saj se, kot pravi Debelakova, pri baterijskih urah, ki so cenovno dostopne skoraj vsakemu, zamenja samo baterija.

Starejši bolj cenijo delo urarja

Najbolj jo veseli popravilo žepnih mehanskih ur. 

»Popravila starinskih ur pri strankah, ki so starejše in si želijo, da bi ura ponovno delovala, se vedno lotim z veseljem, ker vem, da moje delo cenijo.«

Pri mladih opaža, da ne cenijo dela urarja v tolikšni meri, kot ga cenijo starejši. Mladi večinoma gledajo na uro na mobilnem telefonu, čeprav je ura vsekakor tudi modni dodatek.  

»Tudi pametne ure kdaj prinesejo na popravilo, ampak tega je zelo malo.«

Mehanske ure zahtevajo veliko natančnosti in potrpežljivosti, predvsem pa veselja do dela, nam razlaga. Popravilo je zahtevno in včasih tudi dolgotrajno.  

»Pri mehanskih urah se mora mehanizem najprej razstaviti, očistiti, namazati in šele nato se ura sestavi nazaj. Včasih je za popravilo potreben en dan, včasih pa celo en teden.«

Lidija Debelak iz Urarstva Murska Sobota pa je tudi ena od prejemnic jubilejnih nagrad. Območna obrtno-podjetniška zbornica Murska Sobota ji je namreč podelila priznanje za 45 let dela v obrti

Prostori urarstva že drugič na dražbo

Prostore, o katerih pišemo, pa bo soboška občina že drugič ponudila na dražbi. Prva, sicer neuspešna je bila letos poleti, ko so se prostori urarne v velikosti 30,1 kvadratnega metra prodajali za izklicno ceno 34 tisoč evrov. Izklicna cena je zdaj za več kot deset tisoč evrov nižja in znaša 21.500 evrov. Dražba bo potekala v torek, 26. novembra, po načelu videno – kupljeno. 

Zgradba, v kateri je urarstvo je v etažni lastnini, soboška občina je lastnica le omenjenega poslovnega prostora do celote, preostali del pa je v zasebni lasti. 

Zaradi omenjene dražbe so se razširile govorice, da urarna zapira svoja vrata, a nam Debelakova pojasni, da bo še vsaj dve leti tu, saj ima tako sklenjeno tudi pogodbo.

Vzemimo si včasih čas in poglejmo naokrog, naše mesto skriva številne skrite in zanimive kotičke. 

S spleta

Komentarji (18)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
rthrthr (nepreverjen)

Škoda to je pač poklic keri je zastarel. Lidje več nemajo vr ka majo telefone. Ročne pa digitalne kere bole popravla kakšen elektronik. Škoda zelo. San man doma par starih mehanskih vr ker je mehanizacijski del čudovit. Gnes den je v digitalnih samo en čip nega lepote.

županov prijatelj (nepreverjen)

prijatel je tudi urar

- (nepreverjen)

ko se bo upokojila, bi bilo smiselno urarstvo preurediti v muzej ročnih (in drugih) ur. take (quirky) zadeve so turistom zanimive. pri nas je itak premalo muzejev in turističnih atrakcij.

niksoon (nepreverjen)
Komentar je zaradi velikega števila negativnih odzivov skrit.

izvoli, kupi dol in preuredi v muzej katerega bo letno obiskalo 10 turistov.

In reply to by - (nepreverjen)

- (nepreverjen)

pa saj bi bila ustanoviteljica muzeja občina

In reply to by niksoon (nepreverjen)

debela žemla (nepreverjen)

dokeč je javni pejnez, se lejko vkraj vrže za gluposti a?

In reply to by - (nepreverjen)

SeveLado (nepreverjen)
kifli (nepreverjen)

Lahko nekaj vprašam? Kako zna klasični urar popraviti pametno uro?

izi

S kladivom, dvakrat na dan bo točna.

In reply to by kifli (nepreverjen)

gostja 426 (nepreverjen)

Škoda, ka lidje razmišljajo tak potrošniško, pa dobro je za nje samo moderno, nega odnosa do starih stvari.
Žal pa tüdi vörare nejso več tou, ka so bili - v Soboti jih ne vejo več tak dobro popravlati kak npr. v Lublane, ge še obstajata dva dobra vörara za stare vöre, dela mata še preveč in rejsan dobro popravlata. Kak vidin v komentaraj, bi pri nas v MS iz toga delali že muzeje, tan pa je tou še realnost, ker je odnosa do starih stvari več in jih mamo lidje doma.

Landini

Po moje ni nič več odnosa procentualno. Samo masa ljudi je večja. Kot pri večini poslov, boš v Lj boljše prišel skozi kot v MS.

In reply to by gostja 426 (nepreverjen)

tegrth (nepreverjen)

Itak ka se med 290 jurjof lidij prlej najde nešče ka tau nuca kak v sobote med 19 jurjame.

In reply to by Landini

Bindi (nepreverjen)

Ja, seveda se v LJ splača, če pa te fsi moramo v LJ nositi ure. Bi jih popravljali eti rajši, če bi meli možnost. Te bi se kome posel tudi eti splačo.

In reply to by tegrth (nepreverjen)

Dummi (nepreverjen)

Nema veze tu potrošništvo. Rejsan je, ka liodge več ne nosijo vor, oziroma nemajo mehanskih vor. Ali mehanske vore so daleč od izumrtja. Švicari delajo vore od 7500€ nadale, pa se ta do 250.000€. Samo nišče f Sobote nema pejnaz, pa bi tau cejno. Eni sicer majo pejnaze, samo pač te kulture, ka bi nosili vore kak modni dodatek, nemajo.

In reply to by gostja 426 (nepreverjen)

gostja 426 (nepreverjen)

Seveda ma vezo tüdi potrošništvo - odnos do stvari, keroga nega več. Idi gda na kakši kosovni odpad, ka boš vido, ka fse lidje zmečejo kraj. Tou pa je že Bindi napisala, ka v Soboti nega lidi, ka bi stvari znali cejniti - zatou tüdi mehanskih vör ne nosijo. Tüdi ge jih nosin popravlat v LJ pa v MB, tan so še lidje, ka tou znajo cejniti, pa kaj popraviti.

In reply to by Dummi (nepreverjen)

SeveLado (nepreverjen)

Vaj, san se spomno ka že nekaj časa odlašan nesti ure, ka mi baterijo menjajo. Skrani čas ka se oglasin.

krščen matiček (nepreverjen)

ročna ura spada med nakit in mora biti mehanska, to je čar ročne ure, da jo prisloniš na uho in čuješ tik tik tik.., pač, stvar okusa, ne glede na starost

krščen matiček (nepreverjen)

ročna ura spada med nakit in mora biti mehanska, to je čar ročne ure, da jo prisloniš na uho in čuješ tik tik tik.., pač, stvar okusa, ne glede na starost

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice