Marjan Dora se je v tokratni oddaji Dora - nedeljski pogovori pogovarjal s Suzano Tratnik. Pisateljico, prevajalko in sociologinjo, ki se je po končani gimnaziji v Murski Soboti odpravila na študij sociologije v Ljubljano. Na Fakulteti za podiplomski študij ISH je končala magistrski študij antropologije spolov.

Živi in dela v Ljubljani kot pisateljica, prevajalka in publicistka. Je soustanoviteljica lezbične skupine LL v Ljubljani leta 1987 in sodelavka Festivala LGBT filma. Objavila je sedem kratkroproznih zbirk: Pod ničlo (1997), Na svojem dvorišču (2003), Vzporednice (2005), Česa nisem nikoli razumela na vlaku (2008), Dva svetova (2010), Rezervat (2012) in Noben glas (2016); tri romane: Ime mi je Damjan (2001), Tretji svet (2007) in Tombola ali življenje! (2017), otroško slikanico Zafuškana Ganca (2010), napisala pa je še monodramo Ime mi je Damjan (2002), radijsko igro Lep dan še naprej (2011), dve strokovni deli o lezbičnem gibanju v Sloveniji in o lezbični literaturi ter memoare Lezbični aktivizem po korakih (2013). Leta 2007 je prejela nagrado Prešernovega sklada za literaturo, leta 2017 nagrado Novo mesto short za kratko prozo in leta 2018 nagrado desetnica za najboljše mladinsko in otroško delo. Njene knjige in kratke zgodbe so prevedene v več kot dvajset jezikov, sama pa je prevedla več knjig britanske, ameriške, hrvaške in bosanske proze ter strokovne literature. 

Junaki pisateljice so predvsem drugačni. O njih, o tem kako ženska, pisateljica lahko živi od pisanja, pa tudi o tem, da ni več tako “notri” v boju za pravice lezbijk in gayev, vseh oblik manjšin, o svojih romanih, kratkih zgodbah, prevodih, je pripovedovala v tokratni oddaji Dora - nedeljski pogovori.

"Zame, novinarja stare šole, vznemirljiv pogovor, v katerem odkrito spregovoriva o temeljni človekovi pravici: biti drugačen!", je o pogovoru dejal Marjan Dora.

Biti pisatelj ni enostavno

Danes ni lahko biti pisatelj, ugotavlja Tratnikova. Znati pisat niti ni na žalost toliko pomembno. Pomembneje je prodati in imeti dovolj komercialne ideje, včasih pa se kaj enostavno pač posreči. Sama pri svojih delih izhaja iz sebe, ker lahko to najbolj čuti. Ali pa iz drugih zgodb, ko jih res lahko čuti.

Piše tudi za otroke

Prvi mladinski roman je napisala ne da bi hotela, za svoj drugi mladinski roman z naslovom Tombola ali življenje je dobila nagrado Desetnica, bil pa je tudi nominiran za Večernico. Pisala ga je namensko za razpis Mladinske knjige Modra ptica.

Največkrat odneha na polovici

"Ko se vsedem, si želim, da me not potegne pisanje. Začnem z idejo in začnem to razvijat.", pojasnjuje avtorica.

Začeti je lepo, a nikoli ni sigurna, da bo začeto delo končala. Največkrat pusti zgodbo na polovici, malo počaka in nadaljuje mogoče čez mesece.

Da si istospolno usmerjen ne ugotoviš takoj

Istospolna usmerjenost se ti ne zgodi v enem dnevu. To ugotavljaš počasi. Preko knjig, pogovorov, filmov...

Doma v Prekmurju ni poznala nikogar takega, zato se ji je zdelo, da to ne obstaja, dodaja. Svojo usmerjenost je počasi začela dojemati po odhodu v Ljubljano. Prelomnica so bila 80. leta, ko so se pričela nova družbena gibanja, katerih del je postala tudi sama.

Če molčiš, umiraš

Skupaj z Natašo Sukič, ki je sedaj postala poslanka, ter še nekaj kolegicami je pri društvu ŠKUC ustanovila lezbično sekcijo.

Naš namen je bil prekiniti ta molk, to anonimnost. Ker znano geslo je "Molk je smrt". Če molčiš o tem, kar si, umiraš sam.

Danes je mogoče najti precej literature na temo istospolne usmerjenosti. Greš v knjižnico in najdeš knjige, pogledaš na internet. Najdeš vse mogoče. Kar še ne pomeni, da ti bo lažje, saj si brez prijateljev in nimaš nikogar, ki bi te podprl, ampak prej dobiš informacije.

S spleta

Komentarji (3)

Starejše novice