Od oktobra bo po vsej državi veljala prepoved uporabe herbicidov na javnih površinah.

V Lenartu recimo so, tudi zaradi škropljenja na hipodromu, pohiteli in občinskemu svetu predlagali, naj sprejme prepoved. Organizatorji kasaških dirk so se namreč priprav lotili podobno kot prejšnja leta in brez obvestil plevel na progi enostavno poškropili z zloglasnim škropivom glifosat. 

V zadnjih dneh smo opazili, da tudi vzdolž pomurske avtoceste poteka škropljenje trave, zato smo se obrnili na DARS, ki je odgovoren za vzdrževanje. Uvodoma so nam pojasnili, da je v sklopu rednega vzdrževanja avtocest potrebno izvajati tudi ukrepe omejevanja rasti zelenja in zatiranje alergenih rastlin in plevela. 

"Večinoma se poslužujemo okolju prijaznih ukrepov, kot so košnja, sečnja in podobno, v izjemnih primerih, ko ti ukrepi ne zadoščajo, se uporabljajo tudi ukrepi uporabe fitofarmacevtskih sredstev. Za te ukrepe imamo za to strokovno usposobljene delovne ekipe, dela pa se izvajajo skladno z veljavno zakonodajo, ki rokovanje s fitofarmacevtskimi sredstvi strogo opredeljuje. Uporabljamo zgolj fitofarmacevtska sredstva, ki so uradno priznana s strani ministrstva in katerih uporaba je dovoljena za naše potrebe," so nam sporočili iz družbe DARS.

Večina sredstev vsebuje glifosat

Družba DARS sicer trenutno vzdržuje 617 kilometrov avtocest in hitrih cest, 139 kilometrov priključkov nanje, 22  kilometrov avtocestnih razcepov, 27  kilometrov počivališč in 10 kilometrov drugih cest. Na odseku pomurske avtoceste so uporabili škropivo Boomefekt, ki vsebuje glifosat. 

"Glede konkretnega primera, o katerem sprašujete, pojasnjujemo, da sodelavci, vzdrževalci avtoceste iz pristojne Darsove avtocestne vzdrževalne baze Murska Sobota škropijo v ločilnem pasu avtoceste, torej v pasu med obema polovicama avtoceste, s škropivom Boomefekt, ki se uporablja za zatiranje plevela. Ob tem dodajamo, da nadzor nad tovrstnih škropljenjem vsako leto opravlja pristojna fitosanitarna inšpekcije".

V letu 2018  so sicer na območju celotnega avtocestnega križa porabili skupno 2.225,25 litra fitofarmacevtskih sredstev. Od tega je bilo 2.035,35 litra fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo glifosat, in sicer Boomefekt in Shyfo.

Mario Lešnik, profesor na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede opozarja, da se največ nevarnosti pri uporabi glifosata pojavi šele nekaj dni po škropljenju. "Ko pride dež direktno spere aktivno snov v kanalizacijske sisteme in od tam gre potem v vodne sisteme, kar pomeni obremenitev vodnih organizmov," pravi Lešnik. 

Ne uporabljajo ga v vodovarstvenih območjih

V družbi DARS ob tem zagotavljajo, da fitofarmacevtskih sredstev ne uporabljajo v vodovarstvenih območjih.

"V družbi DARS uporabljamo za zatiranje plevelov samo dovoljena fitofarmacevtska sredstva, se pravi sredstva, ki so registrirana za prodajo in uporabo v cestnem svetu in jih ne uporabljamo v vodovarstvenih območjih".

Največ težav jim sicer povzroča zatiranje ambrozije, kjer morajo uporabljati sredstva, ki vsebujejo glifosat. 

"Fitofarmacevtska sredstva uporabljamo le minimalno, v obsegu, kot se izkaže za nujno potrebno glede na razmere na terenu. Največji problem je uporaba FFS za zatiranje ambrozije. Zatiranje ambrozije je zakonsko predpisano, edina učinkovita metoda pa je uporaba FFS. Ostale metode so še košnja trave, ki v našem primeru ni dovolj učinkovita in mehansko - ročno puljenje, kar pa glede na velike površine, ki jih ima DARS in glede na prepoved peš gibanja po avtocesti, ne pride v poštev".

Preureditev v nezelene površine

Kakšne bodo rešitve po oktobru, ko bo uporaba glifosata prepovedana, bomo videli, Dars pa ob tem že ponuja določene rešitve.

"K zmanjšanju uporabe teh sredstev prispeva tudi dejstvo, da v družbi DARS v okviru obnov, torej obsežnejših posegov v infrastrukturo, srednji ločilni pas med smernima voziščem avtoceste preuredimo v nezeleno površino. To prispeva, kot navedeno, k manjši porabi teh sredstev, sicer pa tudi večji pretočnosti prometa, saj ti posegi oziroma košnja niso potrebni. Tudi v prihodnje bomo na odsekih, kjer bodo izvedene rekonstrukcije, srednji ločilni pas zoževali v nezeleno izvedbo".
 

S spleta

Komentarji (9)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
. (nepreverjen)

komercialno ime za ta izdelek je bumefekt, ka bojo ljudje znali, ka ne bo to nucali, da si ne bojo življenja uničili.

prekmurje zbudi se (nepreverjen)

V Pomurju in Podravju je daleč največ rakastih obolenj v Sloveniji,, kar se niti več ne skriva.
Poleg škropljenja trave z Boomefektom , je zelo velik onesnaževalec okolja sodobno sadjarstvo in vinogradništvo.
Saj se v eni sezoni na isti površini v vinogradu škropi od 20 do 30 krat in ne samo z herbicidi ampak tudi insekticidi , fungicidi, raznoraznimi hormonskimi motilci itd.
Zato bi morala evropska kmetijska politika poleg zmanjševanja teh sredstev , dosti več denarja nameniti za spodbude kmetom za pridelavo ekološke hrane , posebno manjšim kmetom.

Gost 2 (nepreverjen)

jes man samo repliko na manjše kmete. Menši kmet špara med drugin tuj na škropivi drugače se njemi ne izide, pa de vupal ka de vreme kelko telko zdržalo ka njemi nede po dežji zaradi plesni trbelo iti škropit, dočim velki kmet ka ma samo 100, 200 pa tudi 1K Ha zemle pa de škropil ka de čimboukše saj od toga žive pa de vse napravo ka de se obdržalo. torej velki kmet ma lejko telko zemle kak 100 ali pa še več malij, pa ka misliš keri več vloži v samo fitofarmacijo? poleg toga, kak lejko en mali kmet obdeluvle biološko, kda ma svojij 20 arov stisnjenij med 1 pa 2 hektarsko njivo enoga velkoga kmeta?

In reply to by prekmurje zbudi se (nepreverjen)

gostja (nepreverjen)

boomefekt veselo uporabljajo tudi na šolskih dvoriščih in igriščih, ker je plevel pač očitno drugače težko prepraviti ... žalostno. Vsi se pa najbole ukvarjajo z avrocestami pa železnicami.

Sobotainfo, ste se kaj zanimali kelko Glifofosatov ponucajo soboške osnovne šole na površinaj ge se nan deca te nakli kotajo pa špilajo ali vas samo ceste zanimajo?

čarni vrag (nepreverjen)

Na soboških njivaj je ambrozije kelko ščeš. Ne vidim, ka bi jo kdo preganjal.

muraII (nepreverjen)

ide jo vo mikat

In reply to by čarni vrag (nepreverjen)

Šantavi (nepreverjen)

Tudi sebe v pisarnah bi moral DARS z nečim pošpricati da bi jih vrag vzel

Audi S6 (nepreverjen)

Malo morete poglednoti prek meje.Tou je v Avstrijo.Naj malo naši izobraženi strokovnjaki gredo na šolanje prek.Tan se že dugo ne škropij.Uni travo vničijo ali z vročo paro ali pa z breneron.Majo takše kamijone pripravlene,ka od zadaj kre stranij stogij delavec pa z dugo cevjou lipou vniči se travo.Evo nega nikšoga škropijva.Se čijsto.Pa še ceste majo zriktane kak se šika.Mij pa ka mamo!!!

ne-vernik (nepreverjen)

Što de pa šau v Avstrijo, to je daleč in še dnevnice nega !

In reply to by Audi S6 (nepreverjen)

Starejše novice