Število belih štorkelj v Sloveniji se rahlo povečuje, a to ne velja za Pomurje, ki je znano ravno po štorkljah.

Prve štorklje so se k nam vrnile že v začetku marca, si pripravile gnezdo in pričele z gnezdenjem.

Štorkljam uredili nov dom

Radehovški štorklji pa sta se letos vrnili k nam nekoliko pozneje, a ju je pričakal nov dom, za kar so poskrbeli člani Turističnega društva Radehova

 »S sokrajani in člani Turističnega društva Radehova smo se odločili, da štorkljama pomagamo in smo potem prosili pristojne institucije, da so nam zagotovili novi drog in tudi gnezdo, potem pa smo jima s skupnimi močmi uredili ta novi dom,« pove podpredsednik Turističnega društva Radehova Mirko Sirk.

V zadnjih dveh letih brez mladičev

Za pomoč štorkljama so se v odločili zaradi močno dotrajanega starega gnezda, ki je štorkljama zadnja leta predstavljalo vse več težav. 

»To gnezdo sta štorklji vsako leto popravljali in tudi dograjevali. Imeli sta veliko težav tudi zaradi vsakoletnih vremenskih nevšečnosti in se jima je vsako leto gnezdo porušilo. Zato sta vsako leto potrebovali dosti več časa. Zdaj pa smo v zadnjih dveh letih ugotovili, da nista imela naraščaja. Malo smo bili v pričakovanju ali bosta novo gnezdo sprejeli in ko sta prišli sta ga z veseljem sprejeli, mislim da ustvarjata novo družino,« še dodaja Sirk.

FOTO: Lojze Rajter

V Prekmurju vsako let manj belih štorkelj

Pokrajina ob Muri je že desetletja znana po štorkljah, še posebej občina Velika Polana. Vasi Velika Polana in Mala Polana sta si leta 1999 pridobili laskavi naziv Evropska vas štorkelj. Naziv jima je podelila fundacija EuroNatur, saj so takrat v omenjenih vaseh bila zasedena vsa gnezda s štorkljami. A žal danes ni več tako. V občini Velika Polana so leta 1999 imeli z belimi štorkljami poseljenih osem gnezd, danes je polno le eno gnezdo

»Eno gnezdo že imamo poseljeno, drugače pa je veliko štorkelj na okoliških njivah, poseljena so tudi gnezda v okoliških občinah. Resda so gnezda nekoliko bolj prazna v naši občini, a so se štorklje preselile v ostale občine tako v Pomurju kot tudi v ostalih delih Slovenije,« razlaga Nina Lebar iz občine Velika Polana. 

Število štorkelj v Prekmurju upada

Leta 1999 je v Sloveniji gnezdilo 200 parov štorkelj, lani 260. Trend rasti števila štorkelj je pozitiven, a žal to ne velja za Prekmurje.

»Medtem ko je število parov bele štorklje v Sloveniji po regijah približno enako oziroma se povečuje, je pa samo za eno regijo značilen negativen trend in to je Prekmurje. Tam je recimo leta 1999 gnezdilo 87 parov, lansko leto 55 parov. Torej smo v 21 letih izgubili 32 parov belih štorkelj v Prekmurju. Če bo šlo tako naprej čez 30 do 40 let bele štorklje v Prekmurju ne bo več,« pojasni direktor Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Damijan Denac

Bela štorklja je pokazatelj splošne biodiverzitete v krajini, ki pa se je zaradi intenzivnega kmetijstva v Prekmurju v zadnjih letih drastično zmanjšala. Razlog za negativen trend tiči v slabi nosilnosti okolja, saj se bela štorklja hrani z žuželkami na travnikih in teh na prekmurskih travnikih pravzaprav ni več. 

S spleta

Komentarji (14)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Kageste orginal (nepreverjen)
Komentar je zaradi velikega števila negativnih odzivov skrit.

pa kaj potem
pač ne bo štorkelj
bodo pa čaplje

Autohtone ptice (nepreverjen)

youtube.com/watch?v=RUkWOn1wOv4

In reply to by Kageste orginal (nepreverjen)

gostj (nepreverjen)

ČRN SCENARIJ: Prekmurju grozi ? Ne to ni črni scenarij, to je realnost !

In reply to by Kageste orginal (nepreverjen)

zulpop (nepreverjen)

to je edino kriva kmetijska politika drzavnih eu subvencij v ljubljani. Vsak travnik so zaorali v njivo, samo da je vec subvencij. Namesto da bi travniki bili veliko bolj subvencionrani kot njive, je sedaj ravno na glavo obrnjeno. Drzava subvencionira tisto kar je bolj donosno.

čarni vrag (nepreverjen)

Točno tak, zaradi propada živinoreje in višjih subvencij za njive je 90% travnikov preoranih.

In reply to by zulpop (nepreverjen)

abcdf (nepreverjen)

Po soboti in okolici pa vse puno vran. Zakoj je tomi tak?

-- (nepreverjen)

Pa še eden debeli fuknjenec tudi luta po varaši.

In reply to by abcdf (nepreverjen)

ZTE (nepreverjen)

Narava ide svojo pot. In zdaj mo mi sebični ljudje štrki pravli, ka more nujno gnezditi tu pri nas? Ka ne bi slučajno npr. zraven Balatona ali pa v Podravini. Ma ite nekam! Pustite ptiča na mejri!

mrkobrk (nepreverjen)

Bravo! Se strinjam z napisanim. Si predstavljam, da bi nekateri celo uboge živali še privezali na verigo ...

In reply to by ZTE (nepreverjen)

tuncika

Štrkov ni, vrane so !!!!!!!!!!!!!. Globalizacija prehrambene industrije dela na polno, uničiti naravo. Te mo pa jedli umetno travo, umetne piceke, vendar ne zastonj.

zmaga (nepreverjen)

Prav je da se Gorička zemlja obdeluje,prav je tudi da lastnik zemlje dobi to kar mu pripada,prav pa je tudi da kmet nekaj državi povrne za subvencijo
.

zmaga (nepreverjen)

Če se le da,bi štorklje morali obdržati,kako ,pa bi mogle pokazati raziskave.

Antoniobanderas (nepreverjen)
Komentar je zaradi velikega števila negativnih odzivov skrit.

Jebeš štorklje samo žerejo pa nobenega haska ni z njih lakho izginejo ne bo nobene škode ampak korist

rile (nepreverjen)

Krijvo je kmetijstvo (izsušitev močvirnatih travnikov,in drugih močvirij(regulacija Mure,bi jo bilo potrebno zaustavit (pa čeprav z kakšno elektrarno) in s tem poplavljat obmursko področje,s časom popolnit mrtve rokave reke Mure)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice