Bađusi, 'krnička', 'maldale', heklati', 'obist' – je samo nekaj besed iz prekmurskega narečja – najvzhodnejšega slovenskega narečja –, ki skupaj s prleškim, slovenskogoriškim in haloškim narečjem sestavlja panonsko narečno skupino, ki se na Karti slovenskih narečij prikazuje v različnih rumenih odtenkih.

V sodobnem času se torej prekmurščina označuje kot neknjižna zemljepisna različica, medtem ko je imela v preteklosti – v času pripadnosti Prekmurja ogrski državi do leta 1919 –  celo status knjižnega jezika. Z vidika leposlovja bi to narečje lahko tudi v današnjem času smatrali za knjižni jezik. V prekmurskem narečju namreč nastaja predvsem veliko izjemno kakovostnih umetnostnih besedil, ki se vam jih splača vzeti v roke oziroma poslušati pod okriljem priznanih slovenskih izvajalcev.

In kaj je najbolj botrovalo nastanku prekmurskega knjižnega jezika?

Vdor madžarskega ljudstva v Panonsko nižino – največji vpliv na razvoj prekmurskega idioma

Največji vpliv na razvoj prekmurskega idioma ima zagotovo vdor Madžarov v Panonsko nižino, in sicer na prelomu 9. in 10. stoletja. Madžarsko ljudstvo je tedaj ozemlje današnjega Prekmurja s Porabjem priključilo svoji državi ter ga za 1000 let ostro ločilo – z geografsko ločnico (reko Muro) – od matičnega naroda.

Ker je bila prekmurska skupnost pod tujo nadvlado močno povezana, je ves čas iskala načine ohranjanja jezikovne in regionalne identitete, ki so se sčasoma samo še krepili. To je najbolj botrovalo temu, da se je v zgodnjih letih 18. stoletja pričel razvijati prekmurski knjižni jezik, ki je večinoma temeljil na ravenski in gorički različici. Od tod je namreč prihajalo največ piscev.

Nosilci knjižne norme

Nosilci knjižne norme so bili katekizem (Franc Temlin: Mali Katechismus – 1715), abecednik (Franc Temlin: Abecedarium Szlowensko – 1725) in Biblija (Štefan Küzmič: Nouvi zakon, 1771; tako kot je to nekoliko prej veljalo tudi za osrednji slovenski prostor.

Pomen prekmurskih verskih knjig je bil večplasten. V prvi vrsti je šlo predvsem za cerkveno rabo, obenem pa so verske vsebine pomagale krepiti zavest preprostejših ljudi; širile so njihov besedni zaklad, obenem pa budile še narodnostni občutek oziroma pripadnost.

Pestrost in bogatost besednega zaklada prekmurskega narečja

Prekmursko narečje ima že zaradi same zemljepisne lege odličen pogoj za pestrost in bogatost besednega zaklada. Ohranja namreč prvine, ki so v drugih narečjih že dolgo izgubljene oziroma pozabljene.

Prekmurščino izjemno bogati še vpetost med tri izjemno močne in drugačne kulture – germansko, kajkavsko in madžarsko. Kljub temu pa je zanimivo zlasti to, da je večina prekmurskega besedja po izvoru slovanskega porekla.

Slovarji, ki kažejo na bogastvo prekmurskega narečja

Bogati nabori prekmurskih besed se kažejo tudi v številnih slovarjih. Med bolj znane sodi Slovar beltinskega prekmurskega govora, avtorjev Franca in Vilka Novaka, ki zajema besedje krajevnega govora Beltincev.

Besedje Porabja je zabeleženo v Porabsko-knjižnoslovensko-madžarskem slovarju avtorja Mukiča ter Slovarju Senika A–L, ki ga je ustvarila Marija Bajzek Lukač.

Obstajajo še trije specialni slovarji, in sicer Slovar stare knjižne prekmurščine ter slovar Agustičevega časopisa Prijatel – oba slovarja sta zgodovinska. Tretji slovar – Panonsko lončarsko in kmetijsko izrazje ter druge dialektološke študije – je tematski in obravnava narečno strokovno izrazje.

Nekoliko manjši nabori besed so zbrani še v zbirki porabskih pravljic z naslovom Kralič pa Lejpa Vida ter v zbirki zgodb Brezglavjeki.

Zanimivi prekmurski besedni pojavi

V reviji Jezik in slovstvo (1955/56) lahko poiščete zanimivejše prekmurske besedne pojave, ki jih je v svoji razpravi obravnavala Joža Meze. V njej izpostavlja izraze, ki so v drugih narečjih popolnoma neznani; na primer:

 láboška »kozica«;

 óšlek »šalotka«;

 vörtinja »gospodinja«;

zóbovec »bezeg«;

bür »jez« in z njim v zvezi büjrati »jeziti«;

reklo poštenjá ste vrejdni »oprostite, pardon«.

Izjemno zanimivo je tudi delo Še zdaj, na te sveti den, moreš preklinjati, avtorice Jelke Pšajd. Gre za leksikon psovk in kletvic iz Pomurja ter Porabja.

Primerjava prekmurščine s knjižno slovenščino in ostalimi slovenskimi narečji

V prekmurščini je z vidika glasovja zlahka opazna izjemno velika pestrost samoglasniškega sistema. Zanj je značilno, da ob enoglasnikih – iüeoa – vsebuje še dvoglasnike – ij lijst »list«; üj klüjč »ključ«; ej mlejko »mleko«; ou rouka »roka«.

Prekmurščina ima prav tako v primerjavi s knjižno slovenščino ter drugimi slovenskimi narečji posebnosti na oblikoslovni ravni. Predvsem je to opazno v končnicah za tvorjenke pri posameznih sklonih; na primer: v dajalniku ter mestniku za moški spol se govori -i, medtem ko je v knjižni slovenščini -u; v orodniku ednine za ženski spol se govori -of, v slovenskem knjižnem jeziku je -o.

Prekmursko narečje je narečje, ki ima v primerjavi z vsemi drugimi narečji najbolje ohranjeno dvojino.

Bogata bera umetnostne zvrsti

Dandanes lahko opažamo splošno širitev funkcijskozvrstnega spektra narečnih besedil; posledično pa s tem tudi presežek praktičnosporazumevalne vloge narečja, v katerem zlasti prednjači umetnostna zvrst.

Med sodobnimi prekmurskimi pisci je v ospredju Feri Lainšček. Njegov roman Pojep na dejdekovon biciklini je napisan v porabski različici prekmurščine.

Še nekaj znanih umetnostnih del, napisanih v prekmurščini:

Francek Mukič: Garaboncijaš; Črnošolec

Milan Vincetič: Vujšlo mordje

F. Lainšček; M. Roš; M. Vincetič: Srebrni Brejg – zbirka novel

F. Lainšček: Nikdar neboš znala; Lübezen: verzuške pa kejpi – pesniški zbirki

Prekmurska Filmska in glasbena umetnost

Sicer pa sta odlično zastopani še prekmurska filmska ter glasbena umetnost. V prekmurščini si lahko ogledate film z naslovom Strici so mi povedali, ki je nastal po knjigi Miška Kranjca, ter film Halgato, avtorja Ferija Lainščka; Škafarjev film Oča ter film Maje Prettner Nikoli za vedno.

Pristno prekmursko glasbo ustvarjajo Vlado Kreslin, skupini Langa in Kontrabant; močno se je uveljavil tudi narečni rap priljubljene prekmurske skupine Stekli psi.

Prekmurska publicistika

V primerjavi z umetnostno zvrstjo je publicistike v prekmurskem narečju veliko manj. V časopisu Vestnik, ki velja za osrednji pomurski časopis, je večji del člankov sicer napisan v knjižni slovenščini; v narečju so napisane samo nekatere kolumne.

Do leta 1994 so prekmurski študentje imeli priložnost prebirati časopis Bruc. Na osrednjem radiu Murski val lahko prekmurščino slišite le v redkih tematskih oddajah; nekoliko več v kontaktnih, prav tako v dvogovornih reklamnih vložkih.

Nekaj izrazov, ki v prekmurskem jeziku pomenijo nekaj drugega kot v drugih slovenskih narečjih

'mamca' – babica; drugod pomanjševalnica za mamo;

'odpiljen' – izkušen človek; drugod nor, čudaški;

'pošnofati' – poduhati; drugod pomeni brskati.

'blek' – želodec/trebuh; drugod pomeni medmet, s katerim izrazimo, da nam nekaj ni všeč.

Zanimivost

Če mislite, da zato pedagoški proces v Prekmurju ves čas poteka v knjižni slovenščini, se pošteno motite.

Raziskave kažejo na to, da se učitelji in profesorji poslužujejo podajanja snovi tudi v prekmurščini, torej narečju. S knjižnim jezikom bi se torej v šolah stoodstotno srečali le pri pouku slovenskega jezika.

Čisto za konec

Ste že ugotovili, kaj označujemo s prekmurskimi besedami 'bajusi, 'krnička', 'maldale', heklati', 'obist'? (Pomagate si lahko s spletno stranjo: http://www.pomurski-muzej.si/izobrazevanje/gradiva-pomurja/slovar.

Bađusi so brki; na primer: Mel je duge, čarne bađuse.

Krnička je lesena posoda z ušesi.

Maldale so mandlji.

Heklati pomeni kvačkati.

Obist je ledvica.

In če kdaj katere od prekmurskih besed nikakor ne boste uspeli razvozlati ali je pretvoriti v zborni knjižni jezik oziroma je pravilno umestiti v besedilo, se lahko obrnete na strokovno prevajalsko agencijo, ki vam ponuja kakovostno prevajanje besedil, tudi iz prekmurščine, lektoriranje in še druge storitve, povezane z jezikom.

S spleta

Komentarji (1)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Srpska mafija (nepreverjen)

Moderna prekmurska kultura? Langa, Lainšček("Prekmurje ima cigansko dušo") in Vlado Kreslin z cigani.

Starejše novice