Na okrogli mizi z naslovom Javno šolstvo v obdobju varčevalnih ukrepov – med pričakovanji in ovirami, ki je včeraj potekala v Ljutomeru, so sodelovali predstavniki osnovnih šol in vrtcev, spregovoril pa je tudi najvplivnejši sindikalist javnega sektorja B

Zniževanje standardov v javnem šolstvu nas zagotovo ne bo popeljalo iz krize, je bilo nekajkrat slišati na včerajšnji okrogli mizi, ki je potekala hkrati s predstavitvijo nekaterih programskih točk liste strank Združene levice. Na njej so udeleženci, med njimi kot osrednja gosta Darja Kosič Auer, ravnateljica osnovne šole Ivana Cankarja in kandidatka za poslanko na omenjeni listi, ter Branimir Štrukelj, glavni tajnik SVIZ-a, spregovorili o problemu zagotavljanja kakovosti javnega šolstva, ki se s številnimi varčevalnimi ukrepi, zniževanjem standardov ter vse večjim obremenjevanjem strokovnih delavcev v prihodnosti lahko močno omaje.

Javno šolstvo je ob javnem zdravstvu ključen element socialne države

Kot je uvodoma poudaril Branimir Štrukelj, je bistvo izobraževanje zmanjševanje razlik v družbi in omogočanje vsem enak dostop do tako pomembne dobrine, kot je izobraževanje. »Če izgubimo javno šolstvo, potem bomo v naši državi razlike v družbi zgolj še povečevali. Kajti če se bo varčevanje v šolah še naprej povečevalo, se bo tudi kakovost v javnem šolstvu posledično zniževala, saj s takšnimi sredstvi in znižanimi standardi primerne kakovosti ne bomo zmožni več vzdrževati. Takrat pa obstaja nevarnost, da se bo politika odločila proizvesti zahtevo po zasebnih šolah in sedaj, ko je nastopila kriza, je situacija za uvedbo zasebnega šolstva zelo ugodna in nevarna,« je povedal Štrukelj.

Kosič Auer: »Ne smemo zaposlovati mladih, medtem ko naši učitelji poučujejo povečan obseg«

Velik problem v šolstvu prav tako predstavlja zaposlovanje mladih ljudi, na drugi strani pa se povečuje obremenitev že zaposlenih strokovnih delavcev, ki so se prisiljeni vedno več ukvarjati z administracijo in dodatnimi projekti. »Sedaj ne smemo več zaposlovati novih ljudi, medtem ko morajo naši učitelji poučevati povečan obseg tudi za tisto, za kar niso usposobljeni,« je povedala Kosič Auerjeva in dodala, da je na šolstvo trenutno padlo veliko breme dolga, ki ga šolniki vsekakor niso ustvarili, a so ga prisiljeni odplačevati.

Rešitev na problem pripravništva mladih vidijo v novem Zakonu o učiteljih

Ker redki mladi dobijo pripravništvo, ki je sedaj samo še voluntersko ter seveda z omejenim številom mest, številni mladi učitelji ostanejo brez le-tega ali pa nanj čakajo več let. »Na vsako razpisano delovno mesto dobimo več kot 80 prošenj. Ker vem, da imajo mladi veliko motivacijo za delo in sveže znanje, ki bi ga v šolah lahko zelo dobro izkoristili, težko gledam, da jim je delo onemogočeno,« ugotavlja Kosič Auerjeva. Rešitev na problem pripravništva ter zaposlitve mladih vidi v novem Zakonu o učiteljih. »Ta zakon že leži nekje v predalu in rešuje tudi problem zaposlovanje mladih ter obveznosti starejših. Eden od predlogov namreč mlajšim pripravnikom omogoča, da v šolah opravljajo 40 % dela, medtem ko njihov mentor – starejši učitelj opravi 60 % dela, med ostalih 40 % pa se štejejo mentorske ure,« je poudarila Kosič Auerjeva.  

Maja Nemec

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice