Pri manj priljubljeni hrani šole in vrtci pogosto popustijo željam otrok. Ti vsak dan zavračajo zelenjavo in zelenjavne jedi ter različne vrste juh. Najmanj zavračajo sadne in mesne jedi.

Vzgojno-izobraževalni zavodi so prepoznani kot tista okolja, kjer je možno s sistemskimi ukrepi močno vplivati na prehranjevalne navade in zdravje celotne populacije otrok.

V skladu s smernicami naj bi šole in vrtci zagotavljali pestro, mešano, uravnoteženo in lokalno pridelano prehrano, kar ob ustreznem energijskem vnosu zagotovi zadosten vnos vseh hranil, potrebnih za normalno rast, razvoj in delovanje organizma. 

Priporočene kombinacije živil v obrokih dajejo prednost zelenjavi in sadju, kakovostnim ogljikohidratnim živilom, na primer polnovrednim žitom in žitnim izdelkom, kakovostnim beljakovinskim živilom, na primer mleku in mlečnim izdelkom z manj maščobami, ribam, pustim vrstam mesa ter stročnicam, kakovostnim maščobam, na primer kombinaciji več različnih vrst rastlinskih olj. 

Za potrebe vzdrževanja ustrezne hidracije smernice svetujejo stalen dostop do vode, nesladkanih napitkov ali občasno 100-odstotnih sadnih ali zelenjavnih sokov, ki jih redčijo z vodo.

Pa se teh napotkov vrtci in šole držijo?

Nacionalni inštitut za javno zdravje je v letu 2018 na 78 šolah in vrtcih, ki v povprečju dnevno pripravijo 839 obrokov, preverjal pripravo obrokov. Glede na regijo je bilo 13 odstotkov šol in vrtcev pregledanih v regiji Murska Sobota.

In ugotovitve? Na nekaterih mestih zaskrbljujoče.

Klasika: Otroci ne marajo zelenjave in juh 

Na vprašanje: »Katera vrsta hrane se zavrača s strani otrok oziroma ostaja in jo zavod zavrže?«, so šole in vrtci ob našteti hrani lahko odgovarjali, da se zavrača z »redko oziroma nikoli«, »občasno«, »pogosto« ali »vsak dan«. Ugotovili so, da so otroci pogosto oziroma vsak dan zavračali zelenjavo in zelenjavne jedi ter različne vrste juh. Najmanj so zavračali sadje in sadne jedi, priloge jedem ter meso in mesne jedi.

Kot največji delež pogosto oziroma vsak dan zavržene hrane so vrtci in šole navajali še mleko in mlečne jedi, enolončnice, obare, buče in različne vrste namazov.

Ponudba sadja in zelenjave ob vsakem obroku sicer ostaja visoko zastopana. Nacionalni inštitut za javno zdravje ugotavlja, da vključevanje sadja ali v zelenjave v obroke ostaja na visoki ravni, opazno pa je rahlo znižanje pri vključevanju v popoldanske malice. Kar 77 odstotkov zavodov ponuja sadje ali zelenjavo tudi med obroki.

Težave z dostavo rib vrtci in šole rešujejo z nabavo manj kakovostnih, zamrznjenih rib

Priporočila za belo meso in priporočene izdelke z vidno strukturo mesa navajajo pojavnost v 40 odstotkih dnevnih obrokov, podatki pa kažejo, da so se ti pojavili v 25 odstotkih kosil, v 13 odstotkih dopoldanskih malic in v 10 odstotkih pri popoldanskih malicah.

Mesni izdelki s homogeno strukturo ali večjo vsebnostjo maščob pa so prepogosto vključeni v dopoldanske malice in kosila.

Ribe in ribje jedi so del ponudbe v manjšem deležu dnevnih obrokov, čeprav njihovo prisotnost na krožnikih priporočajo vsaj enkrat do dvakrat na teden. Ribe so na jedilnikih zastopane slabše tudi zaradi določenih omejitev, ki so povezane s transportom rib v dislocirane enote ter slabšo izbiro ponujenih rib na trgu. Težavo skušajo vrtci in šole rešujejo z nabavo manj kakovostnih, zamrznjenih rib oziroma izdelkov. 

Ocena pogostosti vključitve (v %) posameznih živil v mesečni jedilnik za DOP. MALICO (oz. ZAJTRK v primeru vrtca) (vir: NIJZ).
Ocena pogostosti vključitve (v %) posameznih živil v mesečni jedilnik za KOSILO (vir: NIJZ).
Ocena pogostosti vključitve (v %) posameznih živil v mesečni jedilnik za POP. MALICO (velja za vrtce) (vir: NIJZ).

V večini šol in vrtcev so pri pripravi živil dnevno oziroma večkrat dnevno uporabili priporočena rastlinska olja različnih vrst.

Brezmesni dan? Nekateri vrtci in šole tega ne poznajo

Nacionalni inštitut za javno zdravje je zanimalo tudi, kako pogosto v zavodih ponujajo obroke brez mesa. Več kot polovica zavodov, okoli 60 odstotkov, je najmanj enkrat tedensko ponujala brezmesni dan, kot svetujejo smernice, 10 odstotkov šol in vrtcev je brezmesni dan na jedilnik uvrstila enkrat na mesec in 10 odstotkov zavodov le dva- do trikrat mesečno.

15 odstotkov šol in vrtcev na jedilnik ni nikoli uvrstila dneva brez mesa. Na vprašanje, ali ponujajo stalno možnost brezmesnega menija, je sicer pritrdilo le 22 odstotkov zavodov.

Pogostost brezmesnega dne v šolah in vrtcih (vir: NIJZ).

Mleko in priporočene mlečne izdelke naj bi prednostno vključevali pri dopoldanski malici, ki jo uživa večina otrok, a so se, glede na rezultate, pri dopoldanski malici pojavili le v manj kot 44 odstotkih.

Ugotovili pa so, da je presežena pojavnost mlečnih izdelkov z dodanimi sladkorji in večjo vsebnostjo aditivov.

Polnozrnati izdelki naj bi bili po smernicah vključeni v polovici vseh obrokov, rezultati pa kažejo, da ostajajo polnozrnati izdelki vključeni v manj kot polovico dopoldanskih malic in v manj kot četrtino kosil in popoldanskih malic.

Kako je z odsvetovanimi živili?

Glede na smernice naj bi odsvetovana živila v mesečni jedilnik vključevali v največ 20 odstotkih. V večjem obsegu so se pri vseh obrokih pojavili pekovski in slaščičarski izdelki z višjo vsebnostjo sladkorja in/ali maščob, vključno z industrijskimi sladicami in sladkarijami.

Vključevanje kruha in pekovskega peciva iz bele in polbele moke je bilo pogosto predvsem v dopoldanskih in popoldanskih malicah.

Polpripravljeni in gotovi izdelki ter instant izdelki

V največjem deležu, to je 47 odstotkih, so zavodi ponujali polpripravljene, gotove in/ali instant jedi največ dvakrat mesečno, tri- do štirikrat mesečno skoraj tretjina zavodov, pet odstotkov zavodov pa ponuja te izdelke več kot enkrat na teden. 24 odstotkov šol in vrtcev navaja, da polpripravljenih, gotovih in/ali instant jedi ne vključujejo v svoje obroke.

Nacionalni inštitut za javno zdravje je zanimalo tudi, kako pogosto v zavodih uporabljajo odsvetovane postopke priprave jedi, kot sta pretirano praženje in cvrtje v globoki maščobi. Pet odstotkov zavodov je uporabljalo te postopke priprave tri- do štirikrat mesečno, največ dvakrat mesečno polovica zavodov, medtem ko se 42 odstotkov zavodov ni nikoli poslužilo teh postopkov.

Večina pregledanih zavodov tudi zatrjuje, da si prizadevajo, da bi pri otrocih in mladostnikih zmanjšali porabo soli, kot je na primer umik solnic iz miz, dodajanje manj soli pri pripravi hrane, manjša uporaba nadomestkov soli z dodanimi ojačevalci okusov in podobno. 

13 odstotkov zavodov si je za ta cilj prizadevala le delno, štirje odstotki šol in vrtcev pa temu cilju ni sledilo. Navajali so še, da imajo na voljo solnice le za odrasle, kar bodo poskušali odpraviti. 

Ne gaziranim in preveč sladkim pijačam 

Voda in nesladkan ali malo sladkan čaj sta pogosto vključena v popoldanske malice, a še bolj pogosta je bila vključenost v dopoldanske malice in kosila. Alternativa vodi so nesladkani in malo sladkani čaji, ki jih vsak dan med obroki ponuja 39 odstotkov zavodov. Otroci med obroki ponekod dobivajo tudi kompot, limonado in sok iz stisnjene pomaranče.

Vsi zavodi nikoli ali le redko ponujajo vode z okusi, gazirane ali negazirane sladkane pijače ter sladkane pijače z nizkim sadnim deležem.

Zakaj tako malo lokalno pridelanih živil?

Velika večina šol in vrtcev ima urnik obrokov sestavljen tako, da sta med ponujenimi obroki vsaj dve uri presledka. Večina ima lastno kuhinjo, 18 odstotkov pa takih, kjer jim vse obroke ali le nekatere pripravlja zasebnik ali drug vzgojno-izobraževalni zavod.

Večini uspe nabaviti za okoli 10 odstotkov ekoloških živil in med 70 in 80 odstotkov sadja in zelenjave iz lokalne pridelave glede na celotno naročilo.

Sicer pa kot vzrok za majhen odstotek vključevanja lokalno pridelanih ali predelanih živil šole in vrtci največkrat navajajo premajhno število lokalnih ponudnikov, previsoko ceno, slabo ponudbo živil, premajhne količine živil glede na potrebe posameznih zavodov, majhnost zavodov, javne razpise brez odprtih sklopov in težave z dostavo oziroma transportom živil. 

S spleta

Komentarji (15)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
čarni vrag (nepreverjen)

še malo pa jim bodo dajali piksne piva in pico
to otroci zelo imajo radi
V kuhinji pa ni nobenega dela

bejle zavec (nepreverjen)

tisina satan

In reply to by čarni vrag (nepreverjen)

pomurc (nepreverjen)

Ote poglednite malo v šole. Ko je vsaj približno zdrav obrok na meniju, so pomije polne, ka se vse prek teče. Ko je na meniju pica ali hamburger, pa pomij skoraj ni. Kdo je zdaj kriv za tako stanje? Šola, deca ali starši??

Rikardo (nepreverjen)

Seveda so starsi krivi, oni ne gejo zelenjave, zokoj bi jo deca ce vidijo ka mami pa atiji nej dobro

In reply to by pomurc (nepreverjen)

Gostka (nepreverjen)

Cena vrtca je okoli 450€ in za to dobijo najslabšo hrano ka se dobi na trgi!

trubać (nepreverjen)

deca navade prnesejo od doma, doma jih bi naj vzgajal stariš.....torej, posledica takšne vzgoje je to, ka jejo povečini samo pice pa hamburgere, sadja in zelenjave skoraj ne poznajo.....in te je šola krijva!
Pri nas je itak sigdar nekak drugi krif, že videno tisoč krat!!!

kanžor

Vrteci zmržnjeno v šoli zmržnjeno .Dosti krat vidim,da matere peljejo deco iz vrteca in se ustavijo v Langaši ter kupijo pečenega piceka in pomfri za DOMOV .Tako da doma tudi ni kaj boljša hrana od tiste v vrteci in šoli .

Tinka13 (nepreverjen)

Žal veliko otrok svoje slabe prehranjevalne navade prinesejo od doma.Jejo le tisto kar jim doma servirajo:kupljeno pripravljeno in napol pripravljeno hrano. V vrtcu in šoli pa ti lahko uvedeš "zdravo" ,lokalno,....,ma če jo otroci ne poznajo jo ne bodo jedli! Tako roma veliko hrane v pomije,otroci pa lačni,ker nočejo niti probat drugačnih jedi.
Je pa res tudi, da če hrana ni dobro skuhana, je vseeno kakšne sestavine imaš

Fišfingers (nepreverjen)

Ko je na naši šoli enolončnica (ki je zelo okusna!) od pomij prejk teče, deca pa kupujejo pice in hamburgerje. Zato pravim: dajte deci tisto, ka jejo doma. Ka ma smisel posiljavati deco z "zdravo" hrano, štere itak ne jejo? Naj se mast in škrob cedita (pomfri, pice, hamburgerji, hrenovke, razni "fingersi"...) pa so vsi srečni. Šola in pripravljalec in prodajalec hrane za ta šit malo plačata, deca pa siti, srečni in lejpi, okrogli.

snops1 (nepreverjen)

S prve roke san mel priliko sprobati gesti na eni izmed soboških šol - katastrofa. Eno so seveda prehranjevalne navade dicej od doma, drugo je pa slabo pripravlena in nekvalitetna hrana (pogrete na pol pripravlene jedi, župe brez instant pripravkof praktično nega, omake vse s praškof). Poven van, ka bi težko đo tou, ka san sprobo saki den, pa ne sodin med zbirčneže, tak ka se nej samo na slabe prehranjevalne navade dicej sklicevati.

Carni vrag (nepreverjen)

Probo si ti muda orlova.

In reply to by snops1 (nepreverjen)

frančekkitajcek (nepreverjen)

Se strinjam! Tudi jaz sem jemal kosilo iz oš 1, natanko 1mesec. Za bruhat res, krompir surov, juhe preslane, ostalo vse brez okusa. Se mi res smilijo otroci, ki to jejo.

In reply to by snops1 (nepreverjen)

UrbiEtOrbi (nepreverjen)

Najbole so pametni tisti, kerih deca doma gejo najvekši klump,...!

Soncnice45 (nepreverjen)

Ce je za begunce pa si lejko zbirajo, pa je naj se za slovensko deco tak kak si zelijo...

lauraas (nepreverjen)

Za migrante pa ni težav z dostavo, in to prvoklasne hrane! Tako je to, ko je levica na vladi.

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice