Za Saro se rodi drugačen čas.

Vse do 15. maja lahko na Krekovem trgu v Celju občudujemo razstavo Zemljevid hrepenenja, radenske pesnice Sare Kager in celjske ilustratorke Nee Likar. Pomurska umetnica je lansko leto navdušila s svojim prvencem – pesniškim opusom Indigo, ki je nastal kot posledica velikega uspeha njene poezije na družabnih omrežjih.

Dela to, kar jo osrečuje

Sara s svojo energičnostjo človeku da občutek, da njen dan šteje krepko več od štiriindvajsetih ur. Sama pravi, da ji včasih dnevi švigajo mimo še prehitro, saj v življenju dela točno to, kar jo osrečuje. 

Razstava Zemljevid hrepenenja bo na Krekovem trgu vse do 15. maja. FOTO: Nea Likar

Za nadobudnico v Gornji Radgoni zmanjkalo knjig

Za zvrhano mero kreativnosti v sebi se lahko zahvali staršema, ki sta ji v otroštvu pustila svobodno razmišljanje in samostojnost. Večino mladosti je zato prebila v radgonski knjižnici, katere otroški oddelek je obrnila na glavo.

Nekega dne je knjig preprosto zmanjkalo. Že takrat se je tudi sama preizkusila v pisanju. Na začetku so to bile črtice, s poezijo pa se je začela resneje ukvarjati nekoliko kasneje. 

Sprva pesmi ni objavljala, večinoma jih je delila le s prijatelji, ki so takoj opazili njen talent:

»Kolegi so me začeli nagovarjati, naj svojo poezijo dam v javnost, a sem se tega nekako otepala. Eden izmed prijateljev mi je iz rok iztrgal liste, na katerih so bile pesmi  in mi povedal, da jih bo objavil sam pod svojim imenom, če jih ne bom jaz. Odnesel jih je domov.«

Po uspehu na družabnih omrežjih je pesnica svoja dela zbrala v opus Indigo

Izdala prvo pesniško zbirko

Še sama ni pričakovala, da bo odziv tako dober. Priznava, da socialna omrežja ne slovijo ravno po tem, da bi na njih cvetela poezija, a ji je ravno Facebook odprl vrata v svet slovenskega pesništva. Odziv jo je opogumil do te mere, da se je odločila izdati svojo prvo pesniško zbirko, a odločitev, kaj izbrati in kam izbrano postaviti ni bila lahka.

»Na tleh sem imela liste papirjev, na katerih so bile napisane moje pesmi. Dva dni sem hodila mimo njih in razmišljala kako jih urediti. Potem pa, kot bi tlesknil s prsti, naenkrat se mi je v glavi raztegnila rdeča nit, po kateri sem nanizala svojo poezijo v koherentno celoto – Indigo

Za oblikovanje zbirke Indigo je odgovoren Domen Husu, kreativni direktor oglaševalske agencije Yin + Young, ki je Sarin dolgoletni prijatelj. Ravno zaradi tega, ker avtorico pozna v dno duše, je najbolje znal začutiti, kako oblikovati zbirko, ki odraža njo in tisto, kar želi s svojo poezijo povedati. 

V džungli posluša Taylor Swift in Led Zeppelin

Ob hitrem preletavanju Indiga bi lahko rekli, da Sara piše nadvse romantično poezijo. Kot po navadi prvi pogled vara. Celoten opus poleg romantike obravnava nadvse resne tematike, tudi družbenokritične. Raznolikost Sarinega pisanja se odraža v njenem karakterju. Ko piše, vedno na papir izlije tudi del sebe, zato je za popolno uživanje v njeni liriki potreben vsaj en spoznavni zmenek.

Čeprav lahko pove, da ji na glasbeni sceni najbolj prija alternativna glasba, se ne sramuje priznati, da si z veseljem poleg težkometalnih in pankovskih melodij navije tudi osladen dekliški pop. Kot pravi posluša izjemno raznoliko glasbo, najraje pa ima izvajalce, ki so v svojih žanrih nekaj izvirnega. Raznolikost glasbenih okusov pa se preslikuje tudi v njene kitice in verze.

Rada si umaže roke

Pesnica se poleg risanja z verzi ukvarja še z nešteto drugimi stvarmi. Ljubezen do literature je prelila tudi v poklicno življenje, saj jo lahko obiščemo v prikupni knjigarni v Radencih, katere lastnica je od leta 2019. Poleg vsega še profesionalno fotografira, a kot pravi, se ji ne zdi, da dela: »Če se ukvarjaš z nečim, v čem uživaš, ti čas mine veliko hitreje.«

Našla se je torej v umetnosti, v zasebnem življenju pa si rada ''umaže roke''. Njen dom in delovni prostori so v času koronavirusa postali tropski pragozd. Poleg okrasnih rastlin ima doma tudi celo ''njivo'':

»Še posebej v takih časih, v kakršnih smo sedaj, je lepo, da si znamo kaj pridelati sami. Najlepše je videti, ko ti narava povrne vložen trud.«

Pesem o tistih

Izmed vseh Sarinih stvaritev je Pesem o tistih najbolj očarala ljubitelje njene poezije. Ustvarjalka zaupa, da ima ravno ta pesem posebno mesto v njenem srcu. Ob prvem branju opazimo, da bi lahko šlo za motivacijske besede srednješolcu ali srednješolki, ki izstopa med vrstniki in se po domače povedano ''ne vklopi v sistem''. Z opevanjem kreativnosti, samosvojosti in edinstvenosti v Pesmi o tistih se je po besedah avtorice ''ironično'' poistovetilo največ ljudi.

Ne samo ob prvem branju, tudi v resničnosti ima pesem delno motivacijsko noto. Sara je pesem napisala svoji mlajši različici v osnovni šoli. 

»Nisem bila popularna, verjetno zaradi izgleda. Pegaste rdečelasce dandanes dajejo v reklame, jaz pa pred leti nisem imela take sreče. Če bi to pesem prebrala, ko sem bila v osnovnošolskih klopeh, bi bila gotovo olajšana. Vse je v redu z mano, vse bo še prav.«

Potovanje po času nazaj pa ni edini namen tega dela. S Pesmijo o tistih se je Sara želela dotakniti še ene osebe, ki ji v življenju pomeni ogromno:

»Pesem je prav tako posvečena mojemu prijatelju z Downovim sindromom, s katerim sem imela priložnost preživeti ogromno časa. To so neverjetno iskreni ljudje, čeprav jih, verjamem, celo življenje spremljajo določeni predsodki. Navdušil me je njegov način razmišljanja in pogleda na življenje.

Iskrenost je zanj nekaj običajnega, mi pa običajno ne povemo vsega, kar se nam plete po glavi. Do popolne iskrenosti imamo rezervo. Po eni strani nima dlake na jeziku, po drugi pa ne bi nikogar nikdar prizadel. Občudujem ga, včasih se vprašam kdo je tu ''normalen''. Pesem ga opisuje do popolnosti.«

S poezijo pove ljudem tisto, kar jim drugače ne more

Podobno kot pri prepiru, ko se najboljšega protiargumenta spomnimo doma pod tušem, Sara tisto, kar ne zna izraziti drugače, pove s pesmijo. Nikoli ni bila konformistka, piše v svojem slogu ne glede na puristična vodila klasičnega pesništva. Laškim enajstercem, jambom in trohejem ne daje posebne pozornosti, niti vejicam. Pravi, da pesmi pusti take, kot so bile napisane v prvem poskusu. To je njen tok zavesti. Tudi pri oblikovanju poezije in pri slovnici se drži motiva Pesmi o tistih. 

Spraševala sem slaviste, ali naj za nazaj popravljam svoje pesmi. Vsak po vrsti mi je povedal, naj tega nikakor ne počnem, saj gre za moj slog. Moje misli nimajo vejic, pik in velikih začetnic.

Vse, kar dela, dela z vnemo in strastjo. Ničesar ne počne ''na pol''. Verjetno je zaradi takega angažmaja tudi tako uspešna. Nekateri za zdravje delajo vse mogoče, Saro pa zdravi umetnost, zato jo potrebuje kot ključni del njenega življenja. 

Vsi ljubitelji poezije in tudi tisti, ki ste kako lirično delo nazadnje prebrali pod prisilo v šoli, jo na socialnih omrežjih najdete pod psevdonimom S.K. Mogoče Sarina umetnost ozdravi tudi vas.

S spleta

Komentarji (3)

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.
stara (nepreverjen)

Končno nekaj vrednega na tej strani. Hvala, Sara, in veliko sreče...ti želim.

radoveden (nepreverjen)

a Sara že ima fanta?

detroit

Rdečelaskina poezija
čista in lepa je kohezija.

Samo tako naprej

Starejše novice