France Prešeren velja za največjega slovenskega pesnika, ki je pisal v obdobju romantike. Njegova dela lahko postavimo ob bok evropskih pisateljem in pesnikom tistega časa.
Napisal je zelo znane pesmi, kot so Povodni mož, Sonetni venec, Turjaška Rozamunda, Krst pri Savici in številne druge. Njegova najbolj znana pa je Zdravljica, saj je 7. kitica slednje tudi slovenska himna.
Dogodki ob kulturnem prazniku v Pomurju
Na Prešernov dan organizirajo v Pomurskem muzeju Murska Sobota dan odprtih vrat, in sicer med 9. in 17. uro. Možen bo brezplačen ogled stalne razstave in razstave likovnih del Ladislava Danča.
Pripravili pa so tudi novo razstavo z naslovom Kmečko delo v umetnostni in etnološki podobi.
Med 11. in 12. uro bodo praktično prikazali, kako se prede na kolovratu.
Ob tem bo ob 10. uri potekala tudi brezplačna družinska delavnica, kjer bodo obiskovalci lahko izdelovali pomanjšani leseni voz s kravjo vprego.
Galerija Murska Sobota pripravlja brezplačen ogled razstav, in sicer med 10. in 18. uro. Med 10. in 16. uro pa bo potekalo strokovno vodstvo po razstavah slik Janeza Bernika in Endreja Göntérja. Ogled brezplačnih razstav ob kulturnem prazniku organizira tudi Muzej Lendava.
Ogled bo možen med 10. in 14. uro, in sicer na lendavskem gradu in v Sinagogi Lendava.
V Puconcih pa bo prireditev Praznik kulture, ki se bo odvijal v sredo, 8. februarja ob 18. uri v Kulturni dvorani v Puconcih.
Predstavili se bodo tudi udeleženci javnega natečaja poezije, z naslovom Človek prijatelj človeku. Dogodek organizirata občina Puconci in Zveza Kulturnih in turističnih društev občine Puconci.
Na predvečer slovenskega kulturnega praznika je bila v Gornji Radgoni osrednja občinska prireditev. Začela se je ob 17. uri z odprtjem razstave Bineta Šedivyja z naslovom Bližina, v galeriji Doma kulture Gornja Radgona.
Nato pa je ob 18. uri v dvorani Doma kulture sledil pogovor z radgonsko kulturnico Julijo Lukovnjak, ki je tudi avtorica knjige Imaginarni svetovi Edgarja Kaosa. Za glasbo so s koncertom poskrbeli učitelji Glasbene šole Gornja Radgona.
8. februarja pa bodo lahko obiskovalci med 12. in 16. uro brezplačno obiskali Muzej Špital, kjer si bodo lahko brezplačno ogledali stalno razstavo Radgonski mostovi in občasno razstavo o življenju in delu Cilke Dimec Žerdin.
Obisk muzejev in kulturnih prireditev v statistiki
Ob slovenskem kulturnem prazniku so na Statističnem uradu Republike Slovenije zbrali nekaj podatkov, povezanih s kulturo. Muzeji in galerije so po njihovih podatkih v letu 2021 pripravili 955 občasnih in 137 stalnih ter 123 virtualnih razstav.
Poleg tega so organizirali 27.737 izobraževalnih programov in 1109 spletnih dogodkov. Na obisk in število razstav je epidemija še vplivala.
V letu, ki so ga analizirali, je bilo 15.885 kulturnih prireditev, od tega 54 odstotkov lastne produkcije in koprodukcije. Odrske produkcije je bilo 64 odstotkov v primerjavi s tisto leta 2019. Največ je bilo gledaliških predstav, in sicer 26 odstotkov, sledile pa so glasbene oziroma plesne prireditve.
Slednjih je bilo 24 odstotkov. Kulturne ustanove so pripravile 192 festivalov. Največ, kar 83 je bilo glasbenih in plesnih festivalov, 30 gledaliških in 24 filmskih festivalov.
Preostalih 56 festivalov je bilo otroških, zgodovinskih, literarnih, intermedijskih, etnoloških, festival raziskovalne umetnosti in festival sodobne elektronske glasbe.
Knjige in knjižnice
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo v letu 2021 izdanih 5813 knjig. Od tega je bilo 37 odstotkov leposlovnih del, in sicer 1222 slovenskih del in 939 prevodov ter 250 poezij, od tega 202 pesniški deli in 48 prevodov.
V to številko ni všteto pesništvo za otroke in mladino. Izdano je bilo tudi 1614 elektronskih knjig in brošur. Nekatere so na voljo tudi v tiskani obliki. Izhajalo je 1588 tiskanih serijskih publikacij in 1067 elektronskih serijskih publikacij.
V Sloveniji imamo 276 krajevnih knjižnic in 13 bibliobusov, v katere je bilo včlanjenih 399.000 članov, 29 odstotkov vseh članov je bilo mlajših od 15 let. Izposodili so si 18,7 milijona enot gradiva, vsak član pa je knjižnico obiskal skoraj 18-krat.
Filmska industrija
V letu 2021 je bilo ustvarjenih 24 celovečernih filmov, od tega 14 igranih in 10 dokumentarnih filmov in 58 kratkometražnih filmov, od tega 26 igranih, 19 dokumentarnih in 13 animiranih.
Po začasnih podatkih za leto 2022 je bilo ustvarjenih 27 celovečernih, od tega 15 igranih in 12 dokumentarnih ter 79 kratkometražnih filmov, pri čemer je bilo 25 igranih, 33 dokumentarnih in 21 animiranih filmov.
V kinih smo si lahko ogledali 320 filmov, 21 je bilo slovenskih. Filme si je ogledalo nekaj več kot 725.000 gledalcev.
Tuji film je v povprečju privabil 2370 oseb, slovenski pa 803 osebe. Po začasnih podatkih za leto 2022 pa si je tuje filme ogledalo 1.455.567 oseb, slovenske pa 304.433 oseb.
Zaposleni v kulturi in plače
Po podatkih statističnega urada je bilo konec novembra lani 16.088 oseb, ki so opravljale enega od dvajsetih poklicev v kulturi. Od tega je bilo 62,7 odstotka oseb zaposlenih, 37,3 odstotka pa samozaposlenih.
Delavci v kulturi so za leto 2021 v poprečju dobili 1477 evrov neto mesečne plače. Najvišje plače so prejemali igralci, glasbeniki, pevci, skladatelji, novinarji ...
Država je v letu 2021 za kulturo namenila skoraj 514 milijonov evrov oziroma en odstotek bruto domačega proizvoda. Prispevek kulture k bruto domačemu proizvodu pa je bil prav tako en odstotek.
Starejše novice
