Beseda minulega leta je postala 'čebela', najbolj izvirna nova beseda pa 'drečka'.

Tudi letos je Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU pripravil izbor besede, ki je najbolj zaznamovala preteklo leto 2018.

V tretji akciji po vrsti je Beseda leta postala 'čebela'. Na drugem mestu se je znašla 'mikroplastika', sledi pa ji besedna zveza 'skodelica kave' na tretjem mestu. Med finaliste so se prebile še besede 'generalka', 'orbanizacija', 'risoroman', 'sovraštvo', 'tekstati', 'tipanka' in 'varda'.

Člani komisije so opravili tudi izbor med več kot 20 pesmimi, ki so vsebovale vse besede finalistke. Za najboljšo so soglasno razglasili pesem Jelene Isak Kres, izpostavili pa so tudi delo Aljoše Kravanje, še piše STA.

Prvič pa so letos med prispelimi besedami izpostavili tudi najbolj izvirno novo besedo. Ta naziv je letos pripadel izrazu drečka, ki pomeni vrečko za pobiranje pasjih iztrebkov na javnih površinah.

Leto v besedi

Kot ugotavljajo organizatorji, je svoj glas v spletni anketi letos oddalo rekordnih več kot 2.000 glasovalcev, enkrat več kot lani torej. Z odmevom akcije v pičlih treh letih so tako več kot zadovoljni.

Spomnimo, da sta minuli leti najbolj zaznamovali beseda 'begunec' (2016) in besedna zveza 'evropski prvaki' (2017).

Po pojasnilih komisije je glavno vodilo pri izboru kandidatk, da ilustrirajo dogajanje v jeziku, skozi katerega se zrcalijo spremembe v družbi, kulturi in tehnologiji. Predloge za besedo leta sprejemajo skozi celo leto, a ker jih je nekaj zamudilo letošnji rok, so jih na inštitutu že uvrstili na seznam za naslednji izbor.

Spoštljiv odnos do čebel se odraža tudi v jeziku

Čebele tudi sicer uživajo poseben položaj v našem jezik. Raziskovalec Terminološke sekcije ter eden od soavtorjev Terminološkega slovarja čebelarstva Simon Atelšek razlaga, da v strokovnem besedišču čebelarstva najdemo zelo malo prevzetih besed, saj smo Slovenci z Antonom Janšo, ki je bil dvorni učitelj čebelarstva pri Mariji Tereziji, v tej panogi že v preteklosti bili zelo napredni in svoje znanje izvažali, ne pa ga prevzemali od drugod, kot se je to dogajalo pri pravu ali vojski.

Prav tako so že do sredine 19. stoletja v slovenščini bili napisani že kar štirje samostojni čebelarski priročniki.

Naš spoštljivi odnos do čebele pa je razviden tudi iz dejstva, da jo v svojem govoru velikokrat počlovečimo. Med drugim za čebele tudi v strokovni literaturi nikoli ne zapišemo, da poginejo, temveč umrejo, pa tudi izraz za matico smo izpeljali iz besede mati.

»Iz jezika je vsekakor razbrati, da Slovenci čebelo od nekdaj zelo cenimo," ugotavlja Atelšek.

S spleta

Komentarji (2)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Priimek trenutnega predsednika države?

revival (nepreverjen)

S kakšimi glupostmi se eni majo čas ukvarjati... Pa ešče dobro so plačani....

Putin (nepreverjen)

Vsako leto je vse vecji umor čebel, to pa lahko zahvalimo židanu kateri je dovolil korporacijam da pri nas lahko kmeti uporabljajo najbolj strupene glifosate od monsanta, bayer itd. MORILCI!

Starejše novice