Prekmurski jezik bo vpisan v Register nesnovne kulturne dediščine, s čimer bo deležen tudi pravnega varstva.

V okviru projekta Prekmurski jezik in kultura ob 100. obletnici priključitve Prekmurja k matici je Prekmursko društvo general Maister Murska Sobota na Slovenski etnografski muzej naslovilo pobudo za vpis prekmurskega jezika v Register nesnovne kulturne dediščine.

Kot nosilec prijave so v društvu 22. marca prejeli obvestilo, da prijavljen element izpolnjuje zahtevane kriterije in da je primeren za vpis v razvid. 

V register nesnovne kulturne dediščine bo tako še v letošnjem letu vpisana enota z imenom PREKMURŠČINA. Za pripravo gradiva je pristojen Slovenski etnografski muzej, oziroma Koordinator nesnovne kulturne dediščine, postopek vpisa v register pa vodi Ministrstvo za kulturo. 

V društvu poudarjajo, da je vpis za Prekmurje in Prekmurce ob letošnjem jubilejnem letu izjemnega simbolnega pomena, nasploh pa pomeni priznanje jezikovne samobitnosti prekmurskega jezika kot celote.

Vpis zagotavlja tudi pravno varstvo, ki ga opredeljujeta Konvencija o varovanju nesnovne kulturne dediščine, ratificirana decembra 2007, in Zakon o varstvu kulturne dediščine, sprejet leta 2008.

Osrednji gradnik domoljubne zavesti

Prekmursko društvo general Maister Murska Sobota kot domoljubno društvo sicer deluje na širšem območju Prekmurja in je eno od sedemindvajsetih društev v Republiki Sloveniji, povezanih v vseslovensko Zvezo društev general Maister. 

Delovanje društva je usmerjeno v izobraževalne, kulturne, znanstvene in družabne aktivnosti, s ciljem razvijanja in utrjevanja domoljubja in državljanske zavesti ter pozitivnega zgodovinskega spomina na velike mejnike in osebnosti slovenske zgodovine, med njimi predvsem Maistra in njegove (prekmurske) sopotnike. 

Prispevati želijo k razvoju civilne družbe in h kvaliteti javnega dialoga v prekmurskem prostoru, predvsem pa posebno skrb namenjajo informiranju, osveščanju in vzgoji mladih. 

"Ob zavedanju, da prav jezik v zgodovini Prekmurja predstavlja osrednji gradnik domoljubne zavesti in je osišče narodnostne pripadnosti tukajšnjega prebivalstva, je ena izmed najpomembnejših temeljnih programskih usmeritev društva prav ohranjanje in razvoj prekmurskega jezika," so zapisali v društvu.

Trajna naloga vsake družbe

Kot poudarjajo, je skrb za jezik namreč trajna naloga vsake družbe in je osnovni predpogoj za ohranjanje nacionalne identitete, zavesti in prepoznavnosti, kar je v sodobnem globaliziranem svetu, kjer se izgubljajo predvsem identitete manjših narodov in jezikovnih skupin, nadvse pomembno.

Prekmursko govorno območje zgodovinsko sega tudi čez mejo v Porabje, kar neposredno vpliva na ohranjanje narodnostne zavesti tako doma, kot tudi v zamejstvu. 

Prekmurski jezik je edini knjižni jezik, ki se je ohranil po oblikovanju enotnega slovenskega knjižnega jezika Ob zavedanju njegove pomembnosti je Prekmursko društvo general Maister Murska Sobota, ki je tudi ena od vidnejših organizacij v Iniciativnem odboru za pripravo aktivnosti ob 100. letnici priključitve Prekmurja k matici, zasnovalo širši modularni projekt Prekmurski jezik in kultura

Ta poteka v sodelovanju s posebno raziskovalno in strokovno skupino, v kateri poleg številnih in prizadevnih članic in članov društva deluje vrsta priznanih slovenskih strokovnjakov z obeh največjih univerz, jezikoslovcev, akademikov, kulturnikov in pedagogov. Projekt je v njegovih pomembnih elementih tudi del potrjenih vsebin skupnega Programa obeleževanja letošnje 100. obletnice.

V pobudi združenih šest nosilcev

Pobudo za vpis prekmurskega jezika v Register nesnovne kulturne dediščine je društvo v okviru omenjenega projekta Slovenskemu etnografskemu muzeju posredovalo pred letom dni.

V njej je bilo navedenih šest nosilcev, in sicer: Prekmursko društvo general Maister Murska Sobota, Združenje Pomurska akademsko znanstvena unija – PAZU, Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija, Evangeličanska Cerkev augsburške veroizpovedi v Republiki Sloveniji, Katoliška Cerkev, Škofija Murska Sobota (RKC), Škofijski ordinariat Murska Sobota in Kulturno umetniško društvo Beltinci. Vlogi so priložili 26 enot bibliografije in 7 enot filmografije, 19 fotografij, 1 video posnetek in 5 avdio posnetkov. 

S spleta

Komentarji (13)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Kandelaber (nepreverjen)

Tak je.
100 let se že trudijo ka Prekmurščino spravijo na sloves arhaičnoga, nerazümlenoga in njin zabavnoga "narečja".
Prekmurščino odstranijo iz vsej medijskih občil, šče z lüteranske cerkve jo vö črtajo.

Ali zdaj po 100 letaj pa jo dajo na seznam dediščine.
In mi smo jin naj za tau hvaležni...

? (nepreverjen)
Komentar je zaradi velikega števila negativnih odzivov skrit.

Daj no, ne nakladaj!

In reply to by Kandelaber (nepreverjen)

100-100 (nepreverjen)

Tou je kumaj pobuda in tou še ne pomejni ka de se ka od toga zgodilo. Ziher je pa pobuda fale vrejdna. Podperan,
sen pa fejst v dvomaj ka se de tou rejsan zgodilo. Zdaj ob 100 letnici se nan fse obeča, te se pa na nas pozabi. Tak Prekmurje živi že 1000 lejt. Pa naj bo -zanosni ka smo pa ka mo ostali prekmurci, čiglij bole primerno Slovenska krajina.

zaskrbljen (nepreverjen)

Majster tij ne razmiš za koj se ide. Pobuda je prišla, bila dana naprej in zdaj je sprejeto to ka de vpisana prekmurščina v register in pika.

In reply to by 100-100 (nepreverjen)

100-100 (nepreverjen)

Da da vpisana te de pika-dotečas pa je samo pobuda.

In reply to by zaskrbljen (nepreverjen)

kava (nepreverjen)

Jezik je v prvi vrsti edinstvena civilizacijska vrednota, rezultat večtisočletnega skupnega življenja, nikakor pa ne muzejska ali etnografska kulturna dediščina. Po tej logiki bi tudi slovenščina morala biti kulturna dediščina, pa ljubljanščina, primorščina, da prleščine ne omenjam... Prekmurščina je živa slovanska civilizacijska vrednota, ker je vendski jezik, alias vendščina (bil) knjižni jezik, z mnogimi spisanimi knjigami in učbeniki v vendščini, z izdelanim jezikoslovjem. Da prekmurščina danes ni knjižni jezik se lahko zahvalimo šovinističnemu odnosu Ljubljane po letu 1920. Prekmurščine, kot knjižnega jezika, nam nobena ljubljanska inštitucija ne more vzeti. Ne bomo dovolili, da Ljubljančani degradirajo prekmurščino, kot muzejski jezik v slovenskem narodnem živalskem vrtu.

Zavedna Prekmurka (nepreverjen)

»Jezik je klüč za opredelitev o tom, što smo i ka smo.« (Balažic, E. Nôvi Zákon ali Testamentom. Markišavci, 2017, str. 3)

Vpis prekmurščine v Register nesnovne kulturne dediščine daje prekmurskemu jeziku poseben pomen. Kot je zapisano v Konvenciji o varovanju nesnovne kulturne dediščine, nesnovna kulturna dediščina "zagotavlja občutek za identiteto in neprekinjenost s prejšnjimi generacijami" - to je našimi predniki, ki so v neugodnih razmerah v okviru Ogrske države ohranjali slovenstvo. Varovanje te dediščine pa pomeni pogled naprej - ohranjanje, spodbujanje, prenos na nove generacije, izobraževanje in oživitev naše dediščine - našega jezika. Bodimo torej ponosni na svojo dediščino, na svoj "klüč", in jo s ponosom prenašajmo na nove rodove.

Pa še malo teženja s predpisi:

2. člen Konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine

V tej konvenciji:

1. »Nesnovna kulturna dediščina« pomeni prakse, predstavitve, izraze, znanja, veščine in z njimi povezani orodja, predmete, izdelke in kulturne prostore, ki jih skupnosti, skupine in včasih tudi posamezniki prepoznavajo kot del svoje kulturne dediščine. Skupnosti in skupine nesnovno kulturno dediščino, preneseno iz roda v rod, nenehno poustvarjajo kot odziv na svoje okolje, naravo in zgodovino, in zagotavlja občutek za identiteto in neprekinjenost s prejšnjimi generacijami, s čimer spodbuja spoštovanje do kulturne raznolikosti in človeške ustvarjalnosti. V tej konvenciji nesnovna kulturna dediščina pomeni le tisto dediščino, ki je skladna z obstoječimi mednarodnimi instrumenti za človekove pravice, z zahtevami o medsebojnem spoštovanju med skupnostmi, skupinami in posamezniki in s trajnostnim razvojem.

2. »Nesnovna kulturna dediščina«, kakor je določena v prvem odstavku, so med drugim tudi:
(a) ustna izročila in izrazi, vključno z jezikom kot nosilcem nesnovne kulturne dediščine;
(b) uprizoritvene umetnosti;
(c) družbene prakse, rituali in praznovanja;
(d) znanje in prakse o naravi in svetu;
(e) tradicionalne obrtne veščine.

3. »Varovanje« pomeni ukrepe za zagotovitev ohranjanja nesnovne kulturne dediščine, vključno s prepoznavanjem, dokumentiranjem, raziskovanjem, ohranjanjem, zaščito, spodbujanjem, izboljševanjem, prenosom, še posebej s formalno in neformalno izobrazbo kakor tudi z oživitvijo različnih vidikov te dediščine.

kava (nepreverjen)

Hvala lepa šovinistični Ljubljani - namesto priznanja, da je prekmurščina knjižni jezik, jo bodo vpisali kot etnografsko dediščino. Prekmurščina ni slovenska etnografska dediščina, loleki žabari bosanski, ampak veliko-veliko-veliko več!

In reply to by Zavedna Prekmurka (nepreverjen)

kava (nepreverjen)

Prekmurščina je nej etnografska dediščina v muzejski vitrini, liki naš živi guč, šteri je prle bil knjižni, kak gnešnja slovenščina.

In reply to by kava (nepreverjen)

Fainšček Ekolog (nepreverjen)

književna prekmurščina je bila uradno prepovedana 9. maja 1945, v vseh medijih, v vseh uradih in v vseh prekmurskih šolah. Madžarščino sta nadomestili srbščina oz. srbohrvaščina in ljubljanščina.

đablana (nepreverjen)

Ja kak pa te nej..... zdaj do pa vsi cejli masni po Prekmurji letali pa se slikali in zapijali in se dali na pune krmiti..... vse do nan obečali ka do se v rit potegnili..... te pa palik naslednjih 100 let nikšoga haska iz Ljubljane nede. Gonijo se naj žabari nekan s touf njihovo modrijo pa spravljanjon prekmurščine v muzeje. Prekmurščina je jezik pa konec debate in mi ne nücamo nekšoga papejra iz Ljubljane ka bi tou znali.

Čudo (nepreverjen)

Te pa ti delaj svetski biznis v prekmurščini. Mater ste zabiti kak Srbi pod Miloševičon. Mislili so, ka so center sveta.

In reply to by đablana (nepreverjen)

kava (nepreverjen)

Ti delaš svetski biznis v slovenščini? Vej je biznisi enak v šteronkoli guči. Mislin, ka si velikoslovenski Miloševič glij ti, šteri šče vničiti prekmurščino.

In reply to by Čudo (nepreverjen)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice