Kar je bila nekoč vsakdanja obrt, danes velja za posebnost. Predstavljamo zgodbo mladega kovača Lovra Jurečiča.

Že od malih nog je Lovro Jurečič, danes 23-letni kovač in študent strojništva, vedel, da zna izdelovati razne stvari. Igranje z glino, risanje in preprosto zabavanje s prijatelji, s katerimi je venomer nekaj zabijal in rezljal, sta ga vodila v študij strojništva.

Po pridobljeni srednješolski izobrazbi, ga je prav fakulteta ponovno ponesla v ustvarjanje. Če je med šolanjem v Ljubljani nekoliko pozabil na to, kako rad izdeluje stvari, ga je vrnitev v domače okolje ponovno spomnila na ljubezen, ki jo čuti do obrti, s katero se je ukvarjal že njegov ded.

Da gre resnično za družinsko tradicijo dokazuje dejstvo, da je imel večino orodja, ki ga Lovro danes uporablja pri izdelovanju svojih nožev, že njegov praded. Celo izdelal jih je sam, saj gre za orodja stara 50 let in več.

Vzdržjivost orodij dokazuje odlično izdelavo mojstra, ki jih je izdelal v tem primeru Lovrotovega pradeda in predvsem, da so včasih resnično dajali več na vzdržljivost pri izdelavah orodij.

Stružnica je ohranjena celo iz leta 1947.

Prvega ne pozabiš nikoli

Povprašali smo ga o najljubšem nožu, morda ima zanj kak poseben pomen, zaradi zgodbe, ozadja ...

Sprva je pomislil, da takšen ne obstaja, saj v vsa svoja dela in izdelke vloži ves svoj trud. A kmalu mu v misli priplava prvi nož, ki ga je bil izdelal. Podaril ga je prijatelju za rojstni dan. Čeprav ga ni zadržal zase, mu je ta vseeno za vedno ostal v mislih.

Ob tem, ko je poklonil doma izdelano darilo prijatelju s fakultete, je ugotovil, kako radi ljudje prejemajo darila domače izdelave, ker vedo, da so ta ustvarjena in zatorej nosijo še veliko večjo vrednost, ker so iz srca.

Noži polni zgodb (osebni arhiv).

Od nožev do prstanov

Ne glede na to, da nima sentimentalne navezanosti na izdelke ustvarjene v svoji garaži, je vesel spominov, ki jih tvorita skupaj z dedkom.

Trenutna delavnica je v garaži, v prihodnje seveda po zaključeni fakulteti, ki jo ima v načrtu letos končati, se najverjetneje seli h k drugemu dedku (po očetovi strani), kjer je v otroštvu preživljal počitnice.

V letih po študiju se želi popolnoma posvetiti kovaštvu in se ob izdelovanju nožev lotiti izdelave tudi drugih podobnih izdelkov. »Morda nekega dne ustvarim celo ograjo, katere je nekoč izdeloval že moj ded,« pravi Lovro.

Od nožev se torej počasi pomika do nakita, a mu to ni primarni cilj, Želi si le ustvarjati predmete, ki imajo neko posebno vrednost v njegovih očeh in očeh strank, prijateljev, družinskih članov.

Tisti, ki prejmejo izdelke, se jim orosijo oči, ker v njih vidijo njegov trud. Za sestrično je izdelal dva prstana in v tistem ugotovil, da si to pot želi nadaljevati tudi v prihodnje. Lovro bo torej razširil svojo obrt in vsi so v napetem pričakovanju, česa se bo še lotil.

Naučil se je stare tehnike

Gre za že uveljavljeno tehniko kovaškega varjenja, ki se uporablja za ustvarjanje nožev in ostalih kovaških izdelkov. O njej ga je poučil še en mlad kovač in vrstnik v izdelovalovanju nožev Lenart Perko. Slednji je izdelal celo nož iz človeške kosti. 

Ob uporabi te tehnike mu je uspelo prvič samemu kovaško zvariti nož, na kar je precej ponosen, sam priznava in ob tem dodaja, da gre za že uveljavljeno tehniko, ki pa jo je sam šele pred kratkim osvojil.

Glede na to, da se loteva novih smeri in uči novih tehnik je jasno koliko mu kovaštvo pomeni in kako resno se ga je lotil.

Pečat (osebni arhiv)

S spleta

Komentarji (5)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
neznano, spet (nepreverjen)

kje pa je to kovaštvo??

-- (nepreverjen)

Debeli fuknjenec to je to kda cejle dneve doma sidiš pa si na socialki kak si tij.

In reply to by neznano, spet (nepreverjen)

. (nepreverjen)

Nejste ga poslikali, ka bi vidli što je tou?

NVO... (nepreverjen)

se boljse za nic dela, bi bilo da nevladno organizacijo ustanovi.

Thompsone (nepreverjen)

Najboljše pa da gre za župnika in bo desnuhar nemarni do konca življenja prisesan na proračun

In reply to by NVO... (nepreverjen)

Starejše novice