Slika je simbolična.
V Sloveniji na leto pogrešanih med 400 in 600 oseb, veliko večino najdejo.

V Sloveniji je na leto prijavljenih pogrešanih med 400 in 600 oseb, tretjina je mladostnikov ali otrok.

Večino jih najdejo v enem dnevu, več kot 90 odstotkov otrok pa v štirih urah, pravi vodja mreže policijskih strokovnjakov za pogrešane osebe Damjan Miklič.

Policija trenutno beleži 237 pogrešanih, nekatere primere rešijo tudi po desetih letih.

Miti o pogrešanih

Miklič, ki je tudi vodja oddelka za krvne in seksualne delikte v slovenski policiji, je danes v izjavi medijem ob robu mednarodne konference policijskih in drugih strokovnjakov o pogrešanih osebah povedal, da je preiskovanje pogrešanih težavno ravno zato, ker je v začetku toliko neznanega.

Pri iskanju pogrešanih se spopadajo z dvema mitoma, in sicer da se lahko pogrešanega prijavi po 24 ali 48 urah. Kot opozarja, policisti želijo, da se čim prej prijavi pogrešano osebo, saj lahko tako začnejo delati. 

V družbi je prisoten tudi mit, da se pogrešani sčasoma sam vrne domov in da se zato s tem ne splača ukvarjati.

»To ne drži. Po raziskavah se tretjina vrne domov, tretjino najdejo drugi, približno tretjino najde policija. Več kot odstotek primerov se konča tragično, z naravno smrtjo, nesrečo, samomorom ali pa v najhujših primerih s prikritim umorom,« je pojasnil in izpostavil, da je komuniciranje z mediji glede pogrešanih ključno, saj ti obvestijo o tem javnost, ljudje pa so potem »dodatne oči in ušesa« pri iskanju pogrešanih.

Pomoč novinarjev

Tudi minister za notranje zadeve Aleš Hojs je izpostavil pomen ustreznega obveščanja novinarjev in medijev o pogrešanih. 

»V zadnjih primerih pogrešanih otrok pri nas so bili ti hitro najdeni, tudi zaradi pomoči novinarjev,« je dejal. 

O tem pa bodo tudi razpravljali na dvodnevni mednarodni konferenci, ki se je začela danes v Ljubljani.

»Vsak neraziskan primer je temna lisa v delu policije«

Po Hojsovem mnenju je sicer iskanje pogrešanih eno najpomembnejših področij kriminalistične policije, saj gre za izjemno občutljivo temo - ne le za pogrešanega, ampak je prizadetih veliko ljudi, ki so blizu s pogrešanim. 

Čeprav se večino pogrešanih na koncu vendarle najde, pa je po njegovih besedah precej velika množica tistih, ki so leta pogrešani, to je travma za bližnje pogrešanega kot tudi za policijo. Vsak neraziskan primer je temna lisa v delu policije, je dodal. 

Prav zato je Slovenija v okviru predsedovanja Svetu Evropske unije postavila to področje visoko na prioritetni seznam.

Strokovnjaki bodo na konferenci poleg aktualnih primerov obravnavali tudi orodja in sodobne pristope pri iskanju pogrešanih oseb, kot so uporaba dronov, psihološko profiliranje, zavarovanje materialnih sledi, vpliv spolne zlorabe na beg otrok in pomoč javnosti pri odkrivanju pogrešanih oseb.

Poleg policijskih strokovnjakov iz več kot 20 evropskih držav na konferenci sodelujejo tudi predstavniki Interpola, Europola, Frontexa, Cepola, Bavarske policije ter policijskih akademij iz Zagreba in Spodnje Saške v Nemčiji. Prisotni so tudi predstavniki Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije ter organizacij, kot so Tom telefon, Planinska zveza Slovenije, Unicef, Ključ, in tujih organizacij, kot sta Österreich findet euch in Locate International.

V evropskem prostoru vsako leto pogrešanih ogromno otrok

Po podatkih organizacije Amber Alert Europe, ki se ukvarja z ozaveščanjem glede pogrešanih otrok, je vsako leto v evropskem prostoru pogrešanih okoli 600.000 ljudi, polovica od teh je otrok.

Ustanovitelj in predsednik omejene fundacije Frank Hoen je danes v izjavi medijem v Ljubljani izpostavi pomen uvrščanja pogrešanih oseb med prioritetne naloge v okviru predsedovanj Svetu Evropske unije. 

»Mreža policijskih strokovnjakov, ki se ukvarjajo s tem vprašanjem, bo tako povzdignila to temo in opozorila Svet Evropske unije. Evropa po tej konferenci ne bo več nikoli enaka, nikoli več ne bomo pozabili na to delo, ki je ključnega pomena,« je povedal, pred tem pa še dejal, da je »Slovenija ena najvarnejših držav v Evropi in to povsem upravičeno.«

V Sloveniji oseba pogrešana že od 1957

V Sloveniji sicer najstarejši zapis pogrešane osebe, ki še ni bila najdena, sega v leto 1957. Odtlej je pogrešan moški iz okolice Celja, ki je odšel na velesejem v Zagreb, pa se ni nikoli vrnil, je povedal Miklič. Nazadnje pa je otrok, ki ga še niso našli, izginil leta 1996. 

»Med odraslimi pogrešanimi prekličemo iskanje v enem dnevu v približno 80 odstotkih primerov. V štirih urah pa prekličemo iskanje preko 90 odstotkov pogrešanih otrok, na srečo so večinoma živi in zdravi,« je dodal.

Pogrešana oseba sicer ostane pogrešana, dokler ni najdena živa ali mrtva. 

"Za nas ostane pogrešan vseskozi, dokler ga ne najdemo," je povedal in dodal, da ves čas prilagajajo preiskovalne ukrepe. 

Tako so imeli primere pogrešanih, ki so jih razrešili tudi po osmih ali desetih letih.

Policija in migranti

Hojs je danes na novinarsko vprašanje tudi komentiral poročilo varuha človekovih pravic o stanju človekovih pravic migrantov na mejah za zadnja tri leta. Hojs pravi, da poročila še ni prebral, pozna pa nekatere pripombe varuha iz preteklosti.  

»V popolnosti zaupam zakonitosti in delu policije. Vsaj na tem področju se je policija v zadnjih letih izjemno izkazala. Število zajetih migrantov - glede na to, da nismo prva vstopna varna država, ampak prva schengenska država - je izjemno veliko, kar kaže, da policija dela dobro,« je povedal.

Po njegovih navedbah je »težko oporekati nekaterim ugotovitvam, ki jih plasirajo nevladne organizacije«. Kot je dejal, so v uradu varuha zaposleni mnogi, ki so bili nekoč zaposleni pri nevladnih organizacijah. 

»Zato te njegove ugotovitve jemljem z veliko rezervo,« je povedal.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice