Mariborska sodnica Daniela Ružič je zaradi napada kazensko ovadila neznanega storilca, in ne svojega partnerja.

Kot je danes prek hčerke sporočila za STA, se namreč partnerja ne boji in zato tudi ne potrebuje odredbe o prepovedi približevanja.  Želi namreč, da se prenehata »gonja in klevetanje njene družine z nepreverjenim in neresničnim pisanjem.«

»Edino, kar bom povedala o naši družini, je, da A. H. ni bil nikoli fizično nasilen, bil je sočuten, ljubeč in zelo dober oče. Prav tako nisem nikoli nobeni sodelavki ali prijateljici govorila, da je bil nasilen, to je laž. Če bi samo enkrat položil roko name, bi zvezo z njim takoj prekinila in se odselila, saj nisem tip ženske, ki bi prenašala kakršnokoli nasilje. Če ne bi bilo tako, ga ne bi takoj po napadu poklicala in se nanj obrnila za pomoč,« je prek hčerke sporočila sodnica, ki se zaradi posledic brutalnega napada 16. junija še vedno zdravi v mariborski bolnišnici, še poroča STA.

Sodnica podala ovadbo zoper neznanega storilca

Dodala je, da je ovadbo podala zoper neznanega storilca in ne zoper A. H. Policiji je 27. junija povedala, da se počuti ogroženo, vendar »ne s strani A. H., temveč s strani neznanega storilca kaznivega dejanja, zoper katerega je podana kazenska ovadba«, še poroča STA.

Kot je še sporočila za STA, ne potrebuje odredbe o prepovedi približevanja, saj se A. H. ne boji. »Ohranjal me je pri zavesti, ko sem se borila za življenje. Glede na navedena dejstva želim, da se nemudoma preneha s pisanjem in objavljanjem neresnic, saj le te ustvarjajo negativno mnenje in posledično dolgoročno škodijo meni in moji družini,« je še sporočila sodnica.

Spomnimo, da je bila sodnica mariborskega okrožnega sodišča tarča napada v nedeljo, 16. junija, malo po polnoči v mariborski mestni četrti Pekre, pred domačo hišo. Zaradi hudih poškodb se še vedno zdravi v bolnišnici.

Napad je v javnosti sprožil številne odzive. Že takoj po napadu so se pojavila ugibanja, da je bil povezan z njenim sodniškim delom. Policija pa je preiskovalne postopke vodila v smeri sodničinega poklicnega dela in obenem tudi zasebnega življenja.

Kriminalisti so po obširni hišni preiskavi 24. junija vložili kazensko ovadbo zoper sodničinega partnerja, saj so prepričani, da je bil napad povezan z njenim zasebnim življenjem.

Tožilstvo zoper osumljenca ni predlagalo pripora, zato mu je policija izrekla ukrep prepovedi približevanja. Na podlagi pritožbe pa je preiskovalna sodnica slovenjgraškega sodišča ta ukrep razveljavila, ker je menila, da zanj niso izpolnjeni vsi zakonski pogoji. Njeni odločitvi pa je pritrdil tudi zunajobravnavni senat okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu.

S spleta

Komentarji (13)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
lauraas (nepreverjen)

Evo, primer se že "muti", samo da ne bo nič krivo krivosodstvo!!!

kvdro i (nepreverjen)
njiva

Večina žensk svojega partnerja ne bo ovadila nikoli za nasilje v družini in tako je tudi v tem primeru.Zakaj?

srakadraka (nepreverjen)

Jah, veš ... vsaka žemlja rabi svojo klobaso. Težko je to, težko.

In reply to by njiva

čarni vrag (nepreverjen)

Potem me zanima, kaj imajo policaji v rokah, da so ovadili sodničinega partnerja. Na koncu se bo vseskup končalo kot tipični slovenski pravosodni cirkus. Ovce bodo "resnico" požrle in dalje veselo blejale. Podobno kot takrat, ko je maximalno pijan lovec z zanič puško, okoli vogala zadel Krambergerja.

Viktor (nepreverjen)

Je pričakoval kdo kaj druga?

Viktor (nepreverjen)

Potrebno je bilo pač nekoliko več časa, da se "zloži" pravi scenarij, po katerem bo volk sit in koza cela. To je ena izmed možnih in hkrati najverjetnejših razlag.

bingelj (nepreverjen)

To me spominja na tiste znane zgodbe, ko dedec vsak drug dan tepe ženo. Enkrat nekdo pokliče policijo in pridejo in ga dajo v marico, da ga odpeljejo. Pa baba navali na policaje in se dere: "Kam ga peljete, doma ga pustite in mu dajte mir". Pa policaj odpre vrata in ga nažene iz marice in reče dedcu naj jo le dalje tepe. Pa baba pove, da jo tepe, ker jo ima rad. Pač izraz njegove ljubezni do nje.

njiva

Bingelj,to sem hotel že prej napisat,pa nisem hotel delat scenarija,dokler ne bo potrjeno,kaj se je sploh dogajalo in kdo sploh je bil napadalec.
Spominja me na tiste čase,ko smo hodili na intervencije JRM-a in krvave ženske polne modric z zlomi rok in nog pretolčene do smrti in ko smo prišli jo je partner lepo držal za roko in jo lepo božal.V 75% se ni upala nobena ženska vložiti prijavo zoper partnerja oz. moža, ampak je raje preklicala izjavo.Tako se je nasilje le še nadaljevalo.
Če je bilo to v tem primeru, potem se za to naj jo še enkrat prebuta.
Ženske,dajte se že enkrat zganite in vse,ki trpite na tak način naredite temu konec za vedno.

Lucifer (nepreverjen)

To zanikanje z strani gnješnjih "modernih" žensk me sploj ne gene. Materializem, "občutek" varnosti, izkoriščanje, vsakodnevno spoznavanje novih batin. Mislite ka jo je tou naružo prvič? Nej prveč pa nej zadnječ v naslednjih deset let. Ka je pa najbole žalostno pa je tou ka je takšna ženska sodnica! Ka nan takšna ženska sodi!

Viktor (nepreverjen)

Bolje krivdo naložiti neznanemu storilcu, da se gospa sodnica opere krivde in sramu pred javnostjo, krivde, zaradi
katere je najbrž zavrela partnerjeva kri. Ženske oz. žrtve po navadi zamolčijo nasilje močnejšega spola, kar velja za ženo oz. žensko za silno ponižujoče dejanje. Sploh če gre za znano, javno osebo-osebnost, kot je široki javnosti znana
mariborska sodnica, bi se ji splačalo z izgovorom pogasiti družinski požar v korist njenega dobrega imena (istočasno
pa tudi celotnega družinskega ponosa).

lauraas (nepreverjen)

In krivosodstvo bo veselo živelo naprej!

gostja 426 (nepreverjen)

Bingelj, njiva in lucifer - vem, da je težko razumeti, zakaj ženske ne prijavljajo storilcev. Stockholmski sindrom, poglejte si, kaj je to. Ime je dobil po ropu banke v Stockholmu leta 1973, kjer se je med talci in roparji pojavilo čudno zavezništvo, kjer so talci pozivali policijo, naj roparjev ne aretira. Paradoks, ki pa je človeški naravi hudo domač. V primeru družinskega nasilja preprosto zato, ker žrtev potrebuje dolgo časa, da se res odloči in odide, v povprečju 7-krat, preden ga res zapusti. Vsaka ve, da je najnevarnejši trenutek takrat, ko ga zapusti in tudi statistike to potrjujejo.
Vsaka ženska pa bi lažje odšla od storilca, če bi imela zrelo in razumevajoče okolje izven doma, ne pa ljudi, ki jo obsojajo. Ker je večina ljudi pri nas takšna, je še veliko težje oditi.

Glede sodnice je povsem mogoče, da tip res ni bil nasilen, ampak potem naj pove, kaj se dogaja, zdaj pa je vsa zgodba samo vedno bolj čudna in na koncu spet ne bo obsojen nihče.

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice