V oddaji Dora – nedeljski pogovori na TV IDEA je Marjan Dora tokrat gostil legendo slovenskega rocka, Petra – Pera Lovšina.

Glasbenik, ki ima za seboj bogato kariero, in je aktiven še danes, na vprašanje, ali je pomembnejše tisto, kar človek nosi v srcu, ali tisto, kar ima v glavi, odgovarja, da je sam zmeraj igral na kompozicijo – kot pri glasbi. Slab tekst lahko pokvari še tako dobro melodijo, pravi. 

Meni sicer, da ni pretirano tekmovalen in tako tudi njegove začetne ambicije niso bile prav velike:

»Moj največji cilj, moje sanje v glasbi so bile imeti koncert v menzi študentskega naselja. To je bilo zame že super.«

Pa vendar je v svoji karieri nato pred petimi leti v Beogradu zaigral celo na koncertu s 130 tisoč obiskovalci.

Tekom ustvarjanja je med drugim ugotovil, da si v Sloveniji tudi v primeru dobrega sprejetja lahko kmalu odpisan.

»Najraje imajo, če te ni. Potem si zvezda.«

Adrenalinski začetki

Osvetlil je še razburljive začetke Pankrtov leta 1977. Kritike, ki jih je bil njihov glasbeni žanr deležen takrat, se spominja še danes, a ravno tako tudi uspehov in nagrad, ki so sledili. Pa je po vseh teh letih 'Lublana' še vedno 'bulana'?

»Malce sem popustil,« v smehu odvrača Lovšin in dodaja: »Provokacija je bila zmeraj del rock'n'rolla in to je prav. Ljubljana je imela slabosti – še jih ima, absolutno – imela je šarm, ampak v enem trenutku, ko se je hvalila kot bela, se je meni res zdela precej siva.«

Ob tem se spominja sivine politike konec 70-ih let in pustega nočnega življenja. Je pa prav tam nastalo veliko njegovih ponarodelih himn, med drugim pankrtska izvedba Zdravljice, Bandiera Rossa ter nogometna Slovenija gre naprej.

So tudi bolj zanimive stvari …

Leta 1987 je bil glasbenik že nekoliko preobremenjen s pritiski družbenokritičnega ustvarjanja in revolucionarnega duha, zato so se Pankrti sklenili umakniti.

»Rekel sem: So še bolj zanimive stvari kot države,« se v smehu spominja Lovšin in kot primer navaja ljubezen in spolnost.

Ustvarjalno pot je nato nadaljeval s skupino Sokoli, ki si morda ni zagotovila podobnega kultnega statusa kot pankrti, a je z njimi vendarle igral več kot s Pankrti.

V nadaljevanju pogovora je ustvarjalec spregovoril še o avtorskih pravicah kot viru zaslužka, urednikovanju pri reviji Privat, pa tudi o nadvse uspešni vrnitvi Pankrtov na sceno. Celoten pogovor si lahko zdaj ogledate na TV IDEA oziroma v priloženem video posnetku.

S spleta

Komentarji (2)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
persenn (nepreverjen)

Jap, Dora pa Pero, vuva sta velkiva alternativca, dokeča ne pozove tovariš Milan.
Etitak isto Podgajski dokeč ne ga ne drnce Srečko ali pa Brigita. Samo uravnovešenje... židan-čebelar, pero -alternativec, milan pa veliki buditelj in osamosvojitelj. Gmajna ena rdeča vsi vkup.

u-pokojni (nepreverjen)

Seveda bi ti rajši mel Janšo pa novinara Možina in kullturnika Kuntera samo te preklopi na Nova24 tan so tej bivša rdeča gmajna ka zdaj navijajo za črno bele

In reply to by persenn (nepreverjen)

Starejše novice