Danes obeležujemo dan brez tobaka, ki se letos odvija pod geslom Brez tobaka za zdravje pljuč.

Tobačni dim ima številne negativne posledice za zdravje tako kadilcev kot nekadilcev, pri čemer vpliva predvsem na zdravje pljuč. 

Kajenje krajša življenjsko dobo in število let zdravega življenja, prav tako je povezano z več vrstami raka. Je vodilni vzrok za nastanek pljučnega raka, glavni povzročitelj kronične obstruktivne pljučne bolezni (KOPB) in ima pomemben vpliv na poslabšanje astme.

Letno za posledicami kajenja umre sedem milijonov ljudi po svetu, zaradi pasivnega kajenja pa še milijon ljudi, opozarja Svetovna zdravstvena organizacija.

V Sloveniji še vedno kadi skoraj četrtina odraslih prebivalcev, se je pa razširjenost kajenja pomembno zmanjšala med mladostniki in mladimi odraslimi. Kljub prepovedim v zakonodaji ostaja oglaševanju, razstavljanju in promociji tobačnih izdelkov pa je izpostavljen znaten delež tako mladih kot odraslih prebivalcev Slovenije, ugotavljajo v Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

 »Že kmalu po opustitvi kajenja telo začne popravljati škodo, povzročeno s kajenjem, koristi opustitve pa se s časom večajo. Zdravje pljuč se začne izboljševati kmalu, po dveh tednih do treh mesecih se začne izboljševati pljučna zmogljivost, po enem do devetih mesecih se zmanjša dražeči kašelj in ublažijo težave z dihanjem, po desetih letih pa je tveganje za smrt zaradi pljučnega raka pol manjše kot pri kadilcu,« razlagajo v NIJZ.

Raziskava Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju

Med letoma 2014 in 2018:

  • se je delež mladostnikov, ki so kadarkoli v življenju kadili tobak, med 13-letniki znižal s 14,2 % na 10,4 %, med 15-letniki pa s 40 % na 28,6 %.
  • se je med 15-letniki znižal tudi delež tedenskih in dnevnih kadilcev, delež 15-letnikov, ki kadijo vsaj enkrat na teden ali pogosteje, se je znižal z 13,1 % v 2014 na 8,8 % v 2018, delež dnevnih kadilcev pa je z 8,6 % v 2014 na 5,4 % v 2018.

Raziskava Vrednotenje učinkov novega zakona na področju nadzora nad tobakom med srednješolci

Med letoma 2017 in 2018:

  • se je med 17-letniki delež tistih, ki so kadili cigarete kadarkoli v življenju znižal s 58,7 % na 50,4 %, delež tistih, ki kadijo cigarete vsaj enkrat na teden ali pogosteje, z 21,1 % na 17,5 %, delež dnevnih kadilcev cigaret pa s 14,2 % na 11,5 %.

Nacionalna raziskava o tobaku, alkoholu in drugih drogah (začasni podatki)

Med letoma 2012 in 2018:

  • Se med prebivalci, starimi 15–64 let, delež kadilcev tobaka ni pomembno spremenil in po začasnih podatkih za leto 2018 znaša 23,9 %, delež pa se je v tem obdobju znižal v starostni skupini 15–24 let s 25,2 % na 19,3 %.
  • Se je med prebivalci, starimi 15-64 let, ki kadijo cigarete vsak dan, zmanjšalo število povprečno pokajenih cigaret na dan s 16,3 na 15,1.

Vir: nijz.si

S spleta

Komentarji (1)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
egrgreg (nepreverjen)

čike so čist brez vezna razvada, s kerof se v osnovne šaule pa srednje šaule tiste kere nemajo drujžbe prisilno spravijo kadijt ka so te "COOL", te pa njin ta grda navada samo ostane. Bar 10 takšneh komadov poznan ka so v srednji na hard začale kadite ka so te pri centri lejko odle k transformatore stat pa bilij "COOL" zaj pa niti en več ne kadij.
Drujžba naprave svoje.

Starejše novice