Če je še pred nekaj sto leti šlo za naravni izbor in nadzorovan, načrten lov nad živalmi, lahko danes že govorimo množičnem izumiranju živalskih vrst.

Ljudje predstavljamo zelo majhen delež biomase planeta Zemlje. Teža vseh 7,6 milijarde ljudi na Zemlji predstavlja le 0,01 odstotka celotne Zemljine biomase, ugotavlja poročilo, objavljeno v zborniku Nacionalne akademije za znanost. Bakterije predstavljajo 13, rastline 83 odstotkov celotne Zemljine biomase, vse druge oblike življenja pa 5 odstotkov.

Čeprav ljudje predstavljamo tako majhen del planeta, pa v zadnjih letih uničujemo vse ostalo in tudi če smo na vrhu prehranjevalne verige, nas lahko upravičeno zaskrbi, da človek pravzaprav ne bo ena izmed tistih vrst, ki bo preživela, če se bo trend izumiranja živalskih in rastlinskih vrst nadaljeval s tako drastičnim tempom.

Medtem, ko je življenje na Zemlji do danes 'preživelo' že pet množičnih izumiranj, je šesto že krepko čez štartno linijo. Človeštvo je iztrebilo 83 odstotkov vseh divjih sesalcev in polovico vseh rastlin, kažejo lanske študije.

Človekovo ravnanje 'izbrisalo' slavno modro papigo

V 2018 smo se poslovili od modre papige spixovega makava, 'filmske zvezde'. Ta je na popularnosti pridobil v animiranem filmu Rio, ki govori o papigi Blue, vzgojeni v ujetništvu. V želji po tem, da prepreči izumrtje svoje vrste, Blue prepotuje kilometrske razdalje vse do Brazilije.

Ptica je bila v divjini videna (predvidoma) zadnjič. Manj kot 100 ptic pa še živi v ujetništvu. Nedavna študija organizacije BirdLife International ocenjuje verjetnost preživetja vrste z 0.1, kar je dovolj nizko, da lahko ptico vrže iz 'kritično ogrožene' na 'izumrlo', glede na IUNC-jevo rdečo listo. Da se je ptica znašla na robu izumrtja, je krivo predvsem uničevanje tropskega gozda v Braziliji, ki je njen naravni habitat.

Vzhodne pume ni več

2018 je bilo leto, ko so znanstveniki tudi uradno potrdili izumrtje vzhodne pume, ki je bila na seznamu ogroženih vrst že od leta 1973. Ker je bila njena pojavnost v zadnjih desetletjih tako zelo redka, jo je spremil vzdevek 'ghost cat'.

»Človeške aktivnosti so skrajni vodniki vseh nedavnih izumrtij,« je povedal Stuart Butchart, vodilni znanstvenik pri BirdLife International. »Zagotovo smo v obdobju, v katerem ocenjujemo izumiranje vrst višje kot kadarkoli prej. Brez truda, ki bo namerno usmerjen v ohranjanje vrst, se bo to samo slabšalo.«

Umrl zadnji samec severnega belega nosoroga

V Sudanu je lani umrl zadnji preostali samec severnega belega nosoroga na svetu, in s tem znižal svetovno populacijo vrste na dve osamljeni samički. Kljub temu obstaja še zadnji kanček upanja zanju, saj lanske raziskave poročajo, da sta si severni in južni beli nosorog bližje v sorodu, kot so predpostavljali v preteklosti, zato ostaja možnost križanja obeh vrst.

Obstoj 'vakita delfina' samo še vprašanje časa

Tako kot za mnogo drugih živalskih vrst, tudi obstoj Kalifornijske pliskavice ali 'vakita delfina' ostaja samo še vprašanje časa - po zadnjih poročilih jih je (zaradi nehumanega in prepovedanega lova nanje) na svetu samo še 12.

»Do popolnega izumrtja vrste bi lahko prišlo naslednje leto. Lahko, da že letos. Naj tej točki je odgovor na to vprašanje kot met kocke,« pravi profesor biologije Sea McKeon.

Kritično ogrožene tudi žirafe

Ne samo, da izgubljamo nekatere izmed najnovejše odkritih vrst, kot je Tapanuli orangutan, ki je bil prvič odkrit v letu 2017 in zaradi naglega širjenja človeške industrije (in ignorance) že gleda izumrtju v oči.

Na seznamu preminulih in izginulih se dinozavrom pridružujejo tudi nekatere izmed najstarejših živečih vrst, kot je veliki kitajski močerad, ki je veljal za živega fosila, in katerega predniki so romali po Zemlji stegozavrom in diplodokom ob strani.

V 2018 so bile žirafe prvič označene kot kritično ogrožene in skoraj vsi lemurji so že pogubljeni. V posebni nevarnosti pa so tudi žuželke. Izgubili smo že 97 odstotkov vseh monarhovih metuljev. »Insekti napajajo svet na pravi način ... oni so razlog, da svet deluje,« pravi McKeon. »Številke padajo z radikalno hitrostjo. Ljudje bi morali biti zaskrbljeni,« opozarja.

Ogrožene so že tudi žirafe

Žarki upanja: Rešitev za gorske gorile, vrnitev divjih črnih nosorogov

Kljub temu pa je v leto posijalo tudi nekaj žarkov upanja. V vsej bedi in blišču, je 2018 ugledalo rešitev gorskih goril kot kritično ogrožene vrste, divji črni nosorogi pa so se prvič po 50 letih vrnili v Čad. Po treh desetletjih predvidevanega izumrtja je bila kengurujska podgana ali 'skakač mošnjičar' najdena živa in zdrava.

»Ko gre za izumrle vrste, nimamo prostora ali razkošja za poskuse in napake,« poudarja Thomas Hildebrandt, znanstvenik, ki deluje na področjih ohranjanja biosistemov.

Ko vrsta izgine, je izgubljena za zmeraj. Živimo na zelenem in modrem planetu, ki pa ima še mnogo drugih barv in plati. Ali bi bilo upati, da bo izumiranje vrst v 'dobi človeka', ljudi morda spodbudilo k razmišljanju ali celo ukrepom, zaman?

Lara Turk

S spleta

Komentarji (10)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
lauraas (nepreverjen)

Zmanjšat populacijo ljudi na 3 miljarde in je problem izumiranja živalskih vrst rešen, kajti obnovil se bo habitat in manj bo onesnaževanja!!!

Vilmos Tkalec (nepreverjen)

Ti predlagas se hujso varianto, a? Misles ka teh 3 milijarde lidi nebe isto delalo sranje na zemle? Zakoj pa nebe rajse vlagale v obnovljive vire in trajnostne razvoj in bi 8 milijard lidi zivelo v sozitje z naravo? Nej pa ka mamo krampe pa bolisinazije na vodilnej mestaj kere rajse odstopajo od dogovorov in pospesuvlejo vnicavanje tropskej sum pa narave nasploj. Na konce je sploj nej krijv clovek, ampak sistem v keron zivemo. V kapitalizme nikole nede trajnostnoga razvoja, dokler de zelja po dobicke.

In reply to by lauraas (nepreverjen)

Mira

Kaj pa smo naredili za to, da živali ne bi izumrle? Je bil portal kdaj kritičen do trgovin z živalmi, ki so samo podaljšek svetovne trgovine z živalmi, legalne in nelegalne, slednja je pogosto samo zakrita s prvo? Je portal res kdaj ozaveščal bralce, kako živeti bolj trajnostno in zakaj bi bilo to nujno?
Drži, tudi ljudi je preveč, a samo manjše število še ne bi bila zadostna rešitev. Tudi način življenja pripomore k temu, npr. uporaba palmovega olja v veliko živilih, ki jih brezbrižno kupujemo, ker gledamo le ceno ... Marsikaj bi se moralo spremeniti.

Landini

Saj tudi po človeški populaciji bo usekalo. Na žalost bo takrat prepozno že za mnoge ogrožene vrste.

+- (nepreverjen)

Največka kuga na svetu je človek!

krščen matiček (nepreverjen)

a se potemtakem sam sebe imaš za kugo?

In reply to by +- (nepreverjen)

Vilmos Tkalec (nepreverjen)

Jes bi pravo ka kapitalizem, al ok. Ti ze znas.

In reply to by +- (nepreverjen)

lauraas (nepreverjen)

Divjine je vse manj, prebivalstvo pa strmo narašča, kruh pa mora nekje zrasti.

nithdil (nepreverjen)

Opet vzbujanje krivde, zakoj? 99,9% vsej vrst ka so obstajale so izumrle. Izumirajo zato ka se ne prilagodijo. Či se pande neščejo đebati je to nej moj problem. Prilagode se ale pa mri. Nišče druge kak pa evolucija nan je dala inteligenco pa nadvlado, karte so bile razdeljene isto. Či mo pa mij s svojin ravnanjon povzročile lastno izumrtje te to pač tak more bite. Saj parazit tuj buje gostitelja in sten sam sebe. Misleš, ka se bakterije sekejrajo či do dol bujle zadnjoga človeka? Po drugoj strane pa zarade lidij ide super krmnoj živine, mačkan, peson, bakterijam, podganam, itd itd

Vilmos Tkalec (nepreverjen)

Ma ti si pa zaj pravo vo blesno. Zakoj pa se mi nebe prilagodile narave?

In reply to by nithdil (nepreverjen)

Starejše novice