Včeraj sta Sindikat kmetov Slovenije in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije v Hočah pri Mariboru organizirala javno tribuno o upravljanu z divjadjo in zvermi v Sloveniji, ki jo je povezoval podpredsednik sindikata Roman Žveglič. Kmetje, ki so prisostvovali so si bili enotni, da so rešitve pri nas za kmete sila neugodne. To so ugotovili še zlasti po predstavitvi ureditve tega področja v Avstriji, v Nemčiji in na Hrvaškem. 

Pereča vprašanja

Glede na to, da je vprašanje škod po divjadi in zvereh na tribuno pritegnilo približno 80 ljudi, lahko sklepamo, da je vprašanje divjadi pereče ter, da ima močan vpliv na uspešnost kmetovanja in gospodarjenje z gozdom. 

Anton Medved predsednik sindikata, je izpostavil, da kmetje niso suvereni lastniki svojih zemljišč. »Plačujemo dajatve od dejavnosti, ob tem pa naše površine uporabljajo drugi državljani za rekreacijo, nabiralništvo in lovstvo. Na naših površinah se preživljajo divje živali, med njimi divjad, ki povzroča preveliko škodo in treba je ukrepati. Nekdo ima o tem napačne predstave, divjadi in zveri je preveč!« 

Divjad podnevi je znak, da je je preveč 

S tem se je strinjal tudi predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Cvetko Zupančič, ki je povedal izkušnjo izpred desetletij, ko je bilo merilo za (pre)števičnost divjadi ugotovitev, da »če vidiš divjad podnevi, potem jo je preveč«.

»Glede lovske zakonodaje smo pred 25 leti pričakovali več, dobili pa smo manj. Število divjadi se je povečalo, sistem pa je neučinkovit in se ne odziva na stanje v naravi. Kmetje smo se na mnogih področjih morali prilagoditi na evropske normative, prav bi bilo, da bi se na evropsko primerljivo raven uredilo tudi področje lovstva,« je povedal Zupančič.

Kmetje na Goričkem postavljajo ograje

Z mislijo, da postaja problem z divjadjo in zvermi vse bolj neobvladljiv, je v imenu Sindikata kmetov Slovenije povzel težave na kmetijskih zemljiščih podpredsednik sindikata Franc Küčan.

»Marsikje na Goričkem morajo kmetje kmetovati v ogradah. Splošni problem je, da je kmetovanje omejeno. Ogrožen je prostor, kjer kmet živi, zato se opušča živinoreja, poljedelstvo, s tem narašča zaraščenost. Na preostalih kmetijskih zemljiščih se prehranjuje divjad, od katere ima kmet zgolj škodo.«

Odškodnin za nastalo škodo ni, če pa so, so sramotno nizke. Nujno je zato zmanjšati stalež divjadi in pripraviti pravičen pravilnik, po katerem bodo kmetom priznane dejanske škode, prav tako pa tudi večdesetletne posledice,« je povedal predsednik Območne enote KGZS Ljubljana, Janez Beja.

Predstavili tudi tuje prakse

Tuje prakse je najprej predstavil Wolfgang Holzer z deželne kmetijske zbornice Avstrijske Štajerske, kjer je za lastni lov potrebno 115 ha zemljišča. Pri oddaji v najem je cena 80 do 100 € na ha na leto. V primeru skupnega lova so skupnosti na občinski ravni, ki lahko lovišče oddajo. Najem je vedno 10-leten.

Ob pojavu škod mora iti lastnik do lovca in prijaviti škodo. Roki so zelo kratki. Če se lovec in kmet ne strinjata, je na drugi stopnji mediator. Škodo mediator oceni. Če se strinjata sledi poravnava, če ne, gre stvar na sodišče. Nemško ureditev je predstavil Ivan Karlovčec, madžarsko pa Katalin Süle.

Kmetje in KGZ podali zahteve

Sledila je razprava, v kateri so sodelovali številni lastniki kmetijskih in gozdnih zemljišč. Izpostavili so različne primere škod in težave, s katerimi se soočajo zaradi prevelikega števila divjadi in zveri. Na podlagi razprave sta Sindikat kmetov Slovenije in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije podajala naslednje zahteve: 

- Število parkljaste divjadi naj se zniža na raven, ki bo vzdržna za kmetijstvo in gozdarstvo tako, da bo omogočeno pomlajevanje gozda tudi z jelko, hrasti in plemenitimi listavci.

- Kmetje moramo imeti možnost soodločanja glede staleža divjadi in zveri na način, da je soglasje lastnikov zemljišč k načrtom za upravljanje z divjadjo in zvermi obvezno.

- Črne vrane, krokarja, nutrije in kormorane naj se umesti med lovno divjad.

- Takoj naj se začne redukcijski odvzem šakala, ki v Sloveniji ni avtohton.

- Država kot lastnik divjadi in zveri naj prevzame popolno odgovornost za varovanje pred škodami.

- Pomoč, ki jo prejmemo kmetje za zaščito mladja pred divjadjo, ne sme iti v dohodnino. 

- Uvede naj se območja brez prisotnosti zveri, kjer okolje za njihovo prisotnost ni primerno.

- Izvesti je treba redukcijski odvzem volka in medveda na stalež iz leta 1990.

- Planine in pašnike je treba tudi v prihodnosti vzdrževati z običajnimi metodami brez uvajanja obsežnih in dragih zaščitnih ograj, ki ovirajo tudi razvoj rekreacije in turizma.

- Treba je sprejeti pravilnik, na podlagi katerega bi se lahko boljše ocenjevala škoda po divjadi v gozdu ter popašenosti travinja.

- Ukinitev državnih lovišč na zasebnih kmetijskih in gozdnih zemljiščih.

- Zaradi velikih problemov je nujen sprejem evropsko primerljive lovske zakonodaje. Lovci se morajo zavedati, da se lov izvaja na zasebnih lastnini.

- Kmetom treba omogočiti, da se lahko organizirajo in na posameznih območjih prevzamejo izvajanje lova na svojih zemljiščih še pred iztekom koncesij. 

S spleta

Komentarji (14)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
müjra (nepreverjen)

očitno periodično jamranje o toči, padavinaj, nizkih temperaturah in še kaj ne zaleže...zdaj je še divjad krivec..."večdesetletne" posledice :)

ironično je ka se par direktorov keri so fkradnile par milijonov označi kak tajkune...prejemniki največjih socialnih pomoči, kmetje, keri poberejo milijarde in proizvedejo prekomerno količino hrane ka se te ta meče, pa lejko delajo ka ščejo...še 100 letne posledice ene divje svinje bi uveljavlale...

Gost (nepreverjen)

Res je, kaj vse ne bi imeli.Imeli so svoje zadruge, pa so jih v večini zapravili posebno v Prekmurju in to večkrat. Stanje je takšno že desetletja in zdaj so se oni leta 2017 spomnili kaj bi vse radi. O tem naj odločajo strokovnjaki v pisarnaj v ljubljani in ne kmetje in kmečki sindikalist.

- (nepreverjen)

kaj pa pobijate medvede in volkove. zato pa ni naravnega ravnovesja.

gost stroka (nepreverjen)

Strinjam se z njimi glede ukinitve državnih lovišč ( n.p.r. Kompas, Kozorog, Snežnik.), ker si tam "elita lahko privošči vse". Strinjam se tudi glede povečanega odstrela divjadi, ker potem bi bilo tudi manj škode, vendar samo po strogi strokovnosti, če ne bomo tam , kjer so zdaj Avstrijci, Nemci, Italijani, ki imajo prazna lovišča in hodijo k nam in drugam na lovni turizem, Škoda se mora kmetom obračunati po dejanski škodi, ne pa po " miloščini", ko si delajo norca ( (predvsem državna lovišča) iz kmetov.
Kako si pa nekdo zamišlja, da bi vsak lahko imel svoje lovišče pa si ne morem predstavljati! Pa saj posamezna divjad v eni noči prehodi tudi 50 in več km!
Bi divjad imela " uhane"kot domače živali!!
Po mojih informacijah imamov Sloveniji enega najboljših lovskih sistemov na svetu in ga nam mnogi zavidajo. Tisti, ki želite sodelovati pri lovu se čim prej včlaniti v lovske družine, kjer bodo z veseljem sprejeli vsakega mladega člana, saj sem nekje zasledil podatek, da je povprečna starost lovcev v Sloveniji blizu 60 let.
Ampak v lovskih družinah je po pripovedovanju lovcev in videnem ( imamo lovca v žlahti)potrebno ogromno delati med letom in pozimi tako, da je lov s puško že bolj drugotnega pomena!
Torej: Ukiniti državna lovišča in jih razdeliti med lovske družine. V lovske družine včlaniti čim več mladih kmetov, povečati odstrel divjadi ter dovoliti odstrel nekaterih še zdaj zaščitenih vrst ter pravično obračunavati škode kmetom!

Lep pozdrav gorički kmet

müjra (nepreverjen)

katastrofalen predlog za vse razen kmete...a zdaj bi pa že pobijale zaščitene vrste? ka pa če bi zreducejrale kmetijsko dejavnost? pa de menje onesnaževanja okolja, narava nede ogrožena, državne finance do menje na udare in tisti kmetje ka ostanejo do konkurenčnejši...seveda nedo neodvisni od države ampak do se vsaj deloma lejko sami financejrale svoj obstoj...

Gost (nepreverjen)

A ko pa dobivajo subvencije za ne delo se ne bunijo ,ta sindikalni je skoraj uničo Pomurske mlekarne zdaj že spet pametuje tukaj naj rajši malo davka plača na vse pridelke, ki jih prodaja na črno .

alkimist (nepreverjen)

Čao @mujra, Gost, kak kaj v Prekmurji? Vidin ka je še naprej popularno modruvanje po forumi brez strokovne podlage. Resno smešno v spadneta, si vaja predstavlan v sobi doma pri staršaj, priklopleniva na mamin cecek komentejrata novice o kerih blage veze nemata, samo ka se neka dogaja. Čestitan, Prekmurje je ziher ponosno na takše lidi.

odstrel (nepreverjen)

Kda so pa lovci opozarjali na višek divjadi in, ka zaradi tega lahko pride do težav v kmetijstvu so se pa raznorazna drujštva pa nevladne organizacije štere pojma nemajo bunili pa gor postavlali, kak je odstrel viška nej human, nepotreben,necivilizacijski itd. Zdaj smo pa tu, ge so se težave prav zavolo toga pojavile. Vse se vrača in plača, tudi vmešavanje vsakoga v vse. Naenkrat smo gratali narod pametnjakovičev, ki se razmi v vse in vsakogar. Što de pa zaj kriv, ka divjad dela škodo pa se je prebivalci odročnejših krajev bojijo, ker tudi napadajo, što de kriv?

Franc-Sobota (nepreverjen)

Vsekakor je dosti res, kar komentirajo bralci spodaj. Vendar pa je poveličevanje našega sistema pretirano in zgodbice, da nam tujci zavidajo naš sistem so res utopične in samohvalne. Dajte nehajte no, zadeva je res kompleksna, vendar se da čisto preprosto rešiti. Lov in ribištvo spadata vsepovsod po svetu v gospodarske dejavnosti, edino v Sloveniji ne, ker se zaradi različnih lobijev v nekaterih organih ne dovoli spremembe lovske zakonodaje s tem, da bi se uskladila z veljavno evropsko. Po letu 1991 smo spremenili aktualni politično-gospodarski sistem v Sloveniji. Pri tem pa je lovska zakonodaja ostala na stopnji iz prejšnjega sistema, za kar seveda sedaj nastaja večina problemov pri gospodarjenju z divjadjo. To je isto, kot če bi gospodarske družbe imele zakonsko določbo, da ne morejo delovat v privatnem sektorju. Prav tako sedaj pri nas lov ni gospodarska dejavnost ampak je hoby dejavnost, kjer je poniknilo ogromno družbenega kapitala, saj se ne more ugotoviti njegovega odliva zaradi neproporcialnega načina obračunavanja lovskih storitev, saj društvom, ki se s tem ukvarjajo, ni potrebno odvajati DDV, ker niso davčni zavezanci.
Gre za ogromen odliv sredstev, ki bi lahko bila prerazporejena v sklad za poplačilo škod po divjadi, se pa sedaj izlivajo na privatne račune nekaterih v tej panogi.
Govorit o tem, da je v sosednih državah manj divjadi, je iz trte izvito, v sosednji Avstriji se občutno popravlja stalež majhne divjadi, tudi lovne večje divjadi je čisto dovolj, vendar je tam zakup in odstrel dosti dražji kot pri nam, zato pa Avstrijci toliko prihajajo k nam na lov. Verjetno pa bodo naši kmetje zadovoljni s staležem velike divjadi takrat, ko se bo z njo zgodilo to, kar se je zgodilo z malo divjadjo- da je praktično več ne bo.
Če pa je velike divjadi ponekod res preveč, pa to ne velja za celotno območje Slovenije, zato bi morali lovsko zakonodajo imeti prirejeno po pokrajinah, kot jo imajo to v Avstriji, Italiji ali Nemčiji. Našo zakonodajo nam zavidajo edino tisti, ki želijo poceni loviti. Vprašajte malo tuje poslance v EU parlamentu, kaj oni menijo o naši lovski zakonodaji.
V kolikor bomo želeli dolgoročno rešiti ta primer nas čaka korenita sprememba lovske zakonodaje in ne zatiskanje oči, kot to nekateri počnejo sedaj.

dr. (nepreverjen)

Aaaaaa..,ne bi se strinjal !
Prej pohlepni človek ogroža divjad in njihov prostor...
Pravi majstori smo v tem ko recimo uporabljamo najbole kancerogene pesticide od podjetja Monsanto..,Človek ali "kmet" sploh se ne zaveda kaj dela sebi in Naravi...!

gonzo (nepreverjen)

no ja zdaj pa še divjad, živim na podeželju in z leta v leto bi rekel da je vse manj divjadi sicer se je pa zdaj videlo v teh mrzlih dneh koliko je lovcem do divjadi v dveh tednih extremnega minusa niso niti enkrat pripeljali hrano na krmišča tako da je divjad res trpela zdaj ko se je otoplilo in najdejo hrano pa spet HURA-VSE BODO POJEDLE ja logično če živi mora jesti

divji (nepreverjen)

Gonzo ,pojma nemaš o čem pisariš. Zato boukše, ka si tiho, pa svoje nebuloze zadržiš za sebe. Ka je manj divjadi, ge si pa tou najšo, kda si gledo skoz okno?

kmetič (nepreverjen)

ka se tij nauri, še izda vas pečejo subvencije, nemrete spati, ha?:) zatau smo pa prekmurci zaostali kak smo, samo stonjali bi, delo nebi nišče.

čarni vrag (nepreverjen)

Za ene je kriva komunistična zakonodaja, za druge je divjadi malo, za tretje zopet nekaj drugega. Po moje je večje divjadi res preveč, če morajo kmetje ograjevati svoje njive. Da bi se v sloveniji kakšen problem na pameten rešil je praktično nemogoče. Takoj se oglasijo razni čudaki, ki bi kmetijstvo kar ukinili. Jedli bi kamenje in travo.

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice