Za multiplo sklerozo zbolijo predvsem osebe med dvajsetim in štiridesetim letom, torej v obdobju največje ustvarjalnosti. Bolezen prizadene vsa področja človekovega delovanja in omejuje motorične, kognitivne in procesne spretnosti.

V Univerzitetnem kliničnem centru Maribor je ob dnevu multiple skleroze, ki ga obeležujemo danes, potekalo ozaveščanje o tej bolezni tisočerih obrazov. Bolezen so približali obiskovalcem in jo predstavili na drugačen način. V avli kirurške stolpnice v UKC Maribor je na ogled razstava fotografij iz monografije ColéresS Planquées, kar v prevodu pomeni Prikrita jeza, francoske vizualne umetnice Dorothy Shoes, ki je tudi sama zbolela za multiplo sklerozo.

Preko fotografij avtorica nakazuje svoje občutke, kaj se dogaja takrat, ko ima mravljince v rokah, ko ne more dvigovati nog, ko vidi eno stopnico in se zave, da je cela gora stopnic še pred njo. 

»To je umetnica zelo dobro uprizorila v svojih fotografijah. Tukaj imamo na voljo tudi čevlje, ki ponazarjajo hojo nekoga, ki ima multiplo sklerozo. Velik poudarek je na teži nog, saj noge postajajo tekom dneva vse težje, tudi ravnotežje ni najbolj stabilno in se je potrebno prilagajati. Ti čevlji zelo lepo stimulirajo hojo tistega, ki ima multiplo sklerozo,« je povedala Renata Žohar, predsednica društva Spoznajmo multiplo sklerozo.

Ozaveščali tudi študentje 

Ozaveščanju so se pridružili študentje Alma Mater Europaea, ki opravljajo teste fine motorike z žebljički, grobe moči in testirajo motnje ravnotežja. To so simptomi, ki so značilni za obolele osebe in katere tudi redno testirajo. 

»Govorimo o bolezni, ki jo imenujmo tudi bolezen tisočerih obrazov. To pomeni, da se lahko sam začetek bolezni kaže na zelo različne načine. Najpogosteje se sicer pokaže kot motnje vida, ki lahko prehodno tudi popolnoma izginejo, povečana utrujenost ali pa kakšni manjši mravljinci, težave s koncentracijo, koordinacijo,« pove Melita Kokol, strokovna vodja zdravstvene nege iz Oddelka za nevrološke bolezni. 

Bolezen, ki napačno reagira na osrednje živčevje 

Osebe z zgoraj opisanimi simptomi splošni zdravnik napoti k nevrologu, ki se odloči za diagnostiko. Bolezen multiplo sklerozo najpogosteje odkrijejo pri magnetni resonanci, kjer se pokažejo pele pikice, katerim pravijo lezije, ki opisujejo vnetno dogajanje. To so vnetna žarišča na posameznih delih možganov, ki povzročajo spremembe na telesu, ki jih pacienti zaznajo. 

»Gre za bolezen mladih in odraslih med 20. in 40. letom starosti in lahko rečemo, da je avtoimunska bolezen, ki napačno reagira na osrednje živčevje, praviloma torej na možgane in hrbtenjačo. Z zdravljenjem in celovitim pristopom k tej bolezni želimo preprečiti napredujočo nevrološko prizadetost mladih, odraslih v najbolj produktivnih letih. Temu je namenjeno zdravljenje, ki cilja na imunski sistem in odziv imunskega sistema na živčevje,« pove Jožef Magdič, specialist nevrolog iz Oddelka za nevrološke bolezni UKC Maribor. 

Neozdravljiva kronična bolezen

Multipla skleroza je še vedno neozdravljiva kronična bolezen. Z zdravili, ki jih imajo na voljo, lahko zdravijo, da tako da zmanjšamo število zagonov. Žal, še vedno ni zdravil za primarno in sekundarno napredujočo obliko te bolezni. Osnovni cilj zdravljenja je, da je bolnik brez zagonov in znakov, ki bi govorili za napredovanje bolezni.

V društvu Spoznajmo multiplo sklerozo si želijo, da bi bolnik živel kakovostno življenje, uspešno končal izobraževanje, hodil v službo, si ustvaril družino. Ugotavljajo, da so z zdravili, ki jih imajo, v zadnjih dveh desetletjih spremenili potek te bolezni. Zelo pomembno je, da bolnik sprejme svojo bolezen, se z njo sooči, jo bolje razume, se o bolezni pouči, šele nato lahko dobro sodeluje pri zdravljenju.

S spleta

Komentarji (1)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
(nepreverjen)

Starejše novice