Glavni vzroki za prometne nesreče s smrtnim izidom ostajajo alkohol, neprilagojena hitrost in izsiljevanje prednosti. Število umrlih v prometnih nesrečah glede na število prebivalcev daleč najnižje v Pomurju.

Lani sta na slovenskih cestah umrla 102 udeleženca v prometu, kar je 11 več kot leto prej, kažejo začasni podatki o stanju varnosti cestnega prometa v Sloveniji v lanskem letu, ki jih je Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa skupaj s Policijo in predstavniki DARSA predstavila na sredini novinarski konferenci.

Število poškodovanih v prometnih nesrečah se je medtem zmanjšalo za 3 odstotke in je tako bilo najmanjše v zadnjih 25 letih.

Vsaka tretja smrt na cestah zaradi alkohola

Glavni vzroki in dejavniki, zaradi katerih je lani prišlo do nesreč s smrtnim izidom, so neprilagojena hitrost, nepravilna stran oziroma smer vožnje in izsiljevanje prednosti. Pripišemo jim namreč lahko kar 83 odstotkov vseh žrtev:

Žal še vedno močno izstopa tudi alkohol, saj so alkoholizirani udeleženci v letu 2019 povzročili kar 1.527 prometnih nesreč in zakrivili 30 smrti – 8 več, kot leto pred tem. 

Še posebej zaskrbljujoča je rast povprečne stopnje alkoholiziranosti med povzročitelji prometnih nesreč s smrtnim izidom, ki se je od predlani povečala za kar 20 odstotkov:

Največ mrtvih med vozniki avtomobilov, skoraj polovica žrtev ranljivi udeleženci v prometu

Med umrlimi na slovenskih cestah je v letu 2019 bilo največ voznikov osebnih avtomobilov, in sicer 29, kar predstavlja 12-odstotno znižanje v primerjavi z letom 2018. Najbolj, za kar 54 odstotkov se je v primerjavi z letom 2018 povečalo število umrlih potnikov, teh je lani umrlo kar 20.

Skoraj polovico, 48 odstotkov vseh smrtnih žrtev pa so predstavljali udeleženci iz ranljivih skupin, torej vozniki enoslednih vozil, pešci in kolesarji. Pri tem izstopajo predvsem prvi, kajti umrlo je 20 motoristov in 3 mopedisti, četrt več kot leta 2018. 

Največ umrlih udeležencev v prometnih nesrečah v preteklem letu je bilo v starostni skupini nad 64. letom starosti. Pozitiven trend so zabeležili v starostni skupini med 18. in 24. letom starosti, kjer se je število umrlih v primerjavi z 2018 zmanjšalo skoraj za polovico.

Smrtne žrtve predvsem na regionalnih cestah

Najpogosteje so se prometne nesreče s smrtnim izidom dogajale na regionalnih cestah ter na cestah v naselju in lokalnih cestah, sledijo glavne ceste ter avtoceste in hitre ceste. 

Najmanj umrlih na pomurskih cestah

Sicer pa je zanimivo, da v lanski statistiki najbolj pozitivno izstopa prav Pomurje.

Število umrlih na 10.000 prebivalcev je namreč bilo najmanjše v pomurski in posavski statistični regiji – pri nas smo zabeležili 0,09 umrlega, v Posavju pa 0,26 umrlega na 10.000 prebivalcev. Prav tako je število mrtvih na pomurskih cestah od 2018 upadlo s 4 na 1.

Na drugi strani najbolj negativno izstopajo primorsko-notranjska, goriška in koroška statistična regija:

Telefon ne sodi za volan

Sicer pa spomnimo, da je Agencija za varnost prometa v sodelovanju s Policijo minuli ponedeljek začela nacionalno preventivno akcijo, s katero opozarjajo na visoka tveganja uporabe mobilnih telefonov v prometu. 

Vse do prihodnje nedelje tako poteka poostren policijski nadzor nad uporabo mobilnih telefonov in drugih motečih naprav med vožnjo, osveščajo pa tudi pešce in kolesarje.

S spleta

Komentarji (6)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
čarni vrag (nepreverjen)

Po teh kazalci smo Pomurci daleč najboljši vozniki v Sloveniji. Če bi vsi vozili tako kot mi, bi bilo v Sloveniji samo 20 mrtvih v prometu na leto.

Hmmmmm (nepreverjen)

Če pa je to, ka se vozi po MS in Prekmurji najboukše, ka država premore, te pa zadosta žalostno...

In reply to by čarni vrag (nepreverjen)

čarni vrag (nepreverjen)

Tu se piše o prometnih nesrečaj in žrtvaj teh nesreč. Nesreče pa ne povzročajo autuji, nego vozniki.

In reply to by čarni vrag (nepreverjen)

Mjxok (nepreverjen)

Mislen ka tu pripomore tudi ka malo nej na vsakon ovinke stojijo policaje... bar nekaj dobro v ton... naj tak ostane tudi letos ali pa se stevilka naj de zmensa :)

sijo1972 (nepreverjen)

Statistika je laž, prikazujejo na število prebivalcev, nej na število udeležencev v prometu, v Ljubljano se vsakodnevno pelje 100.000 ljudi, na primorsko par 100.000 turistov v poletni sezoni itd in normalno ka je tan več nesreč tudi tistih s smrtnim izidom.

pepi1951 (nepreverjen)

V beltinski občini v zimskem času, ne more priti do nesreč, kajti komunala posipava šoder in sploh ni mraza in poledice.Za ta denar bi lahko zakrpali luknje na cestah.

Starejše novice