sem mladi, radoveden in ena stvar mi ne da spati. sem z gorickoga ob avstrijski meji. Je kaj istine na tome, ka so nasi dedki klali migrante med vojno v gozdovih blizu tromeje? deco zmetali z vozickom in vzeli zlatnino, penaze in ostale vredne stvar iz vozickov , in jih s starsi vred spoklali? In ka so prebivalci tistih krajev po 5 uri zvecer zgonili zivino v stale in z delom zakljucili, ker so ne scele cuti kricanja iz gozdov, med pobojem?

Komentarji (11)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
pitanje (nepreverjen)

Guci se nekaj o ton, ampak ce ti nesce ne prizna iz prve roke je vse samo “baba cula baba rekla” Verjetno bi se te kdaj najsli tudi kaksni posmrtni ostanki...

vojna (nepreverjen)

Med vojno se vedno najde nekdo vmes, ki zaradi pohlepa želi priti do materialnih dobrin. To je vsepovsod po svetu. Nobena država, regija na svetu ni izjema. Niti Goričko. Tako kot večina ljudi, vemo za te zločine, si zatisnemo oči in poskušamo kot da se ni nič zgodilo naprej. In ja. Seveda so te zgodbice resnične. Še dandanes v Prekmurju stojijo podjetja zgrajena na denarju umorjenih bogatih migrantov med vojno.

luci (nepreverjen)

nic baba cula baba rekla. tak je to bilo tistoga casa. narod se navecer nut zapro v kuco, zapro vse okna ka ne cul kricanja kda so jih klali. pitajte stare tan okoli tromeje. kuzma, matjasevci, trdkova. tu pa tan se zive kaksna vdova od te zivine. pitanje ge so posmrtni ostanki, ce so jih ne skurili in zmleli.

Risto Kubura (nepreverjen)

In kaj bi ti imel od tega, če izveš mogoče pravo resnico????

Jebiveter (nepreverjen)

Tij samo dele mirno spi...🤣🤣🤣🤣

Anti Komunist (nepreverjen)

Ja, to je istina. Če pogledneš malo okoli imamo v Sloveniji več kak 400 krajov, ge so klali civiliste in vojake po 2. svetovni vojni. Mi se posvečamo samo Srebrenici, medtem ka hodimo po truplih.

Leonidov (nepreverjen)

Tak,upan ka zdaj lejko spis.
Z ken se mi to ukvarjamo...

prekmurec75 (nepreverjen)

ja res je sem starejsi goricanec pa vem kaj se je dogajalo z imigrantami se danes stoji ta studenec pri gradu kde so ubivali imigrante in jih metali v ta studenec

feri11 (nepreverjen)

Lejko merno spijš. Ka se goričkoga tijče so bilij poboji po bojni, zelo malo med njouf. Kelko so mi starejši povedali je bilou tak; po bojni so prišli partizani, slovenci, odili so po kučaj pa preverjali što zna slovensko, tiste, šteri so nej znali ali ščeli so spakejrali, nekan odpelali, pa tan spoklali, na njuve domačije pa prpelali slovence, večijnoma manjake, šteri so tan živeli, dokeč so nej se ka je bilou pri iži pogeli pa spilij, živijno spoklali, zavolo njuve manjousti pa so tej domačije v kratkon časi doj zavortivale.... Tak je bar bilou v Gerlincaj pa okolici... Telko o matičnoj "domovini".....

Ofeden (nepreverjen)

je istina tou...
znan primer, stari ata pa mama(zdaj že pokojniva) sta mi gučala, kakšnij 6 lejt po vojni je bilou...v severo zahodnon deli Goričkoga se je zgodil, neščen točno o kraji gučati. Je prišla mlada dekla k kuči pa prosla, če jo lejko za dobro plačilo prek meje spravijo v Avstrijo.
So ji obečali ka drügi den, ka je že kesno bilou pa naj ide spat gor na krmo na podstrešje. Vnoči sta jo vert pa vertinja bujla pobrala pejnaze in vredne stvari pa zakopala v goricaj...Tou se nebi zvedelo če nebi brat od toga verta pomago pri zakopavanje dikline... Ker pa je verta pa vertinjo grizla vest sta začala na velko plačüvate za mešo pa darovati za cerkev itd...Je pa ščel tej brat keri je pomago pri zakapanji dobite ene dragocene stvari od tej nesrečne dikline pa njemi brat šteri jo je bujo nej ščel dati. Zatou sta se svadila in te je šou pa fse pravo na policiji.
Tou je fejst skarajšana zgodba, ka nemren telko pisate...Je pa te moj stari ata bil pouleg kda jo je policija odkopala...pravo ka par kednof nej mogo k sebi prite...

gostja 426 (nepreverjen)

zupan2020, lepo, ka mlade zanima preteklost. Lejko kaj pitaš tüdi v muzeje, verjetno do kaj znali. Eni so ti že odgovorili, fajn, moraš znati, ka so bili to rejsan nevarni cajti. Med vojno itak, po vojni pa lekar še bole. Po vojni praktično več nejsi mel nemške manjšine, kera je živejla na SZ Goričkoga. Kak je odišla, pitanje, ne ven. Po drügi strani si mel kar nekaj lidi, naših, keri so meli težave s povojno oblastjo, pa so ščeli iti prejk. Kelko so mi pravli sorodniki, je en od njih švercal migrante čez mejo, ker je mel v Žetincih njivo. Naložo je kola z gnojon pa jih je pelo prejk, za pejneze, tou njemi je pomagalo preživeti. Te san izvedla tüdi, ka je ščel pobegniti en pajdaš od mojoga očota, pa ga je vojska na meji dobila, ga dala v zapor v MS, v Voglerovi vili je baje OZNA mejla prostore za zasliševanje, pa so ga tan fejst premlatile.
Po drügi strani pa je en mamin bratranec uspel pobegniti. Prišo je naskriž z oblastjo. Ker je bil policaj, je pozno mejo, ge se da priti skoz, prišo je, in par lejt živo v Radkersburge, kesnej pa se odselo drugan v Avstrije. Enin je torej ratalo pobegniti.
Drugače pa drži, ka so ti pravili - žal so vedno bili med nami lidi s krvavimi rokami. V Jugi se nej smelo gučati o ton, gnes den pa bi se lejko. Moralo bi se, ka se ne pozabi. Samo tak se lejko kaj nafčimo s toga, ka nemo ponavlali napak in okrutnosti do drügih.