Mali jeziki pa narečja majo Biblijo. Nindri pijšejo tau, ka Hrvati na Gradiščanskem so doj obračali Sveto Pijsmo, ar oni tüdi majo svojo rejč, ka je gradiščanščina. Pa san čüo tü od ništernoga kajkavskoga svetoga pijsma, igralec Vid Balog ga je doj obračo.
Ge san vido stare prekmurske knige in nauve zaveze, pa tak brodim, ka dosta stari rejči lejko razmimo šče itak. Što bi biu vrejden doj obračati cejlo sveto pijsmo?

Komentarji (82)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
gor1987

 Mali jeziki pa narečja majo Biblijo. Nindri pijšejo tau, ka Hrvati na Gradiščanskem so doj obračali Sveto Pijsmo, ar oni tüdi majo svojo rejč, ka je gradiščanščina. Pa san čüo tü od ništernoga kajkavskoga svetoga pijsma, igralec Vid Balog ga je doj obračo.
Ge san vido stare prekmurske knige in nauve zaveze, pa tak brodim, ka dosta stari rejči lejko razmimo šče itak. Što bi biu vrejden doj obračati cejlo sveto pijsmo?

Windu

Mater, tomi se pa pravi old timey prekmurščina, ka tij pijšeš =]
Prle kak bi lejko gnesden Biblijo v prekmurščino prevedli, bi trbelo najprle standardizejrati prekmurščino. Čigli bi se standard znankar dalo do nekše mere izsijliti glij s takšin prevodon :P

gor1987

 Haha windu, Biblija je žik standardiziranje jezika. Staro besedilo pa trbej prepijsati, stare rejči nadomestiti z nauvimi, ar gnešnja slovenska Biblija tüdi temelji na staro sveto pijsmo

Windu

Saj nega problema v prevodi samon. Fora je v ton, ka bi trbelo npr. doloučite, kak be pijso kakše glas, če bi nüco soboško, markovsko, goričansko ali štero drüjgo verzijo prekmurščine pa tou :)

Boltzmanovakonstanta

Pozdravlen gor1987. Kelko vijden nucaš staro prekmursko rejč "ar" ("ali") , kera je zanimijvo (vsaj meni) sorodna z angleškin veznikon "or" ...  ovačik pa bi bilo dobro ka bi se v osnovne i srednje šole bar nešterni "krožek" Prekmurščine vpelau, zato ka izumira.
Ovačik pa neven zakoj bi mogli ravno Biblijo doj obračati na nouvo... dosta drujgej knijg je ka bi si zaslužile prevoda v prekmurski jezik, keroga (se strinjan z Windujem) bi se trbelo nekak standarnizejrate.

gor1987

 Slabo vejte. Ge doma furtoma gučo ar, ali zdaj tau nej pomembno. Windu ma problem kaši glas bi se nüco. Da pa gradiščanci ne delajo problem s tejm, ar oni sikšo narečje fküp pijšejo v standardi. Tüj tü ne bi bijla tak velka baja či gnauk pravimo ka sikši, ali sükši ali pa sakši. Völke razlike med tejmi narečji ne najdemo.
Biblija je taša, ka leko vküp pobereš različne rejči. Tij vejš ka so ništeri štejli sakša slovenska narečja vküp pobrati v enotnom slovenskom geziki, samo drügi nej so štejli ar so bilij šovinisti. Nej nej, toga nej je slobauno činiti, ka samo eno narečje nüjcamo, ar tau nej standardiziranje. Küzmič Mikloš je ravno tak vküp pobrau elemente z goričkoga, porabskoga, markovskoga dijalekta. Ficko Jožef po narodnosti je biu Sloven z Boreče pa eden najvekši pisatelj gradiščanskih Hrvatov. On pa nej je püjsto na Gradiščanskem etoga srbskohrvaškega gezika, ar je tau pravo, ka tau je nej hrvaški liki srbski gezik. Ar nešče drügoga narečja nut vzeti, kak kajkavskoga pa čakavskoga.

Szomericz

 Dobro gučí gor1987. Jes tűdi z nikšim drűgim jezíkom píšem, tou vídite. Štüdíro sam jezikoslovje, pa ščém prekmürski písati i nej li na svojom narečji. Pokázo sam tou drűgim, poznam najmre Francija Justa, pa je pravo, da leko je tou razmeti. Vesejli sam, da tűj na straní sobotainfo je rejčnik ali slovar prekmürščine, v šterom nájdem rejči z drűgij narečij.
Najbougše je tou, či lasnosti narečij vkűp poberémo, kak je gor1987 pravo. Rejsan glasovnij lasnosti ne moremo tak zjediniti, da pa razločne rejči (kak sinonime) leko.
Končnico -ij sam vő vzéo z dolinskoga ali markovskoga govora. Pa v tom rejčniki sam vido rejč zabadaf (ka je zamán), záto tísto tűdi nűcam kak sinonimo.
Nejtrbej toga kniževnoga jezíka siliti, ár je tou fejst dobro, da gúčajo i píšejo na goričkom, ravenskom pa markovskom naréčji, etak poberémo vkűper rejči pa elemente, šterij je nej pozno stári prekmürski kniževni jezík.
Trbej gúčati na narečji, pa trbej tűdi kniževni jezík, takši šteri poštűje drűge govore. Záto leko gori vzémo razločne forme (oblíke) kak büo, bio, biu, či gli, či li. Tou je nej norija, najmre drűgi jezícke délajo takšo, nej trbej vsigdár slovenski kniževni jezík glédati. Vsáki jezík je drűgi, pa drűgi.

Szomericz

 Pa prekmürščina ešče itak kniževni jezík, tou je Zinka Zorko tűdi právla. Či té zaníma, čtej njéni článki pa knige. Vsej rejči rejsan nemre prekmürščina vő zráziti, da pa má dosta znánstvenij i publicističnij rejči, štere ešče itak leko razmijo govornícke. Zíšči Augustičov Prirodopis, v Soboti leko ga nájdeš.

Boltzmanovakonstanta

" Biblija je taša, ka leko vküp pobereš različne rejči." Biblija je že tak ali tak vkup zoženjena knjiga (btw; "stara" zaveza je v bistve mlajša od "nove" zaveze; 1. Tora je bila napijsana v 11. stoletji "po kristuši jezuši"(in nej pred), gnjes zvana kak Leningrad Codex ali "Peteroknjižje"( Vulgata in Septuaginta sta tipičniva srednjeveškiva jezuitska prevoda iz 15. stoletja (ne vrvli vsemi, ka prešteš ali čuješ ) ... "hebrejščina" je niti nej tak stari jezik kak se pripovedavle okoli; je derivat stare grščine, akadščine, egipčanščine, slovanščine- pisci (Sanhedrin) teh "svetih tekstov" (nej v "jeruzaleme", liki v Bizantinskome carstve) so npr. probali izumiti "nov " jezik; in so prevajali dol. slovanske "poganske", vedske, druidske, avestanske, egipčanske, feničanske tekste v neki novi (artificialni) jezik, imenovan "Hbr" (Hebrejski; prava (skrita) transliteracija besede "h'ibi'uru' (ibi - feniks(človek), uru(sumerski zmaj); "b'rediti" (breed)-preko; h'brid- Hybrid (hibrid) - Nibiru...
Tako so npr. besedo "NAGA " ("nagi" biti - razložin simbol (kodo) spodaj) v "raju" prevedli preko Slovanskih jezikov in Sanskrita; NAGAs (kača v sanskritu; "kača v raju")) , kjer so pisci (namerno) pisali besede brez samostalnikov; NCHSH ; kar pomeni NACHASH ; kar pa je fuzija 2 besed; NAGAS ("biti nag" - ne imeti človeške kože; Adam - Sumerski Adapa (hibrid)) in slovanskega "brezsmrtnega bitja" (pozoja-Kuščarja - Koscheia; KSHCH ) 
"Adam in Eva sta bila NAGA v raju in ko sta spregledala, da sta naga (sta bila reptiloida/hibrida&hermafrodita (beri Zohar) ) , sta se sramovala...
 
ja Biblija je resnično "igra besed" ... (Genesis 11:7) 
Amen (Ra).
Pa sorry za off topic... i simply hate Judaism, Christianity&Islam
 
 

Szomericz

Da pa gor1987 gvűšno nej je za toga volo pravo tou, da bi razšűrjávo krščánstvo med Prekmürci. Svéto Písmo je fúrt pomágo jezíkom pa národom. Či ščémo temel naprajti kniževnosti najbole prousto je písati pobožne pa otroške (dečinske) knige, ali takše. Potejm pa leko píšemo moderne stvarí.

Boltzmanovakonstanta

"Svéto Písmo je fúrt pomágo jezíkom pa národom. "... "zelo". Na grmadah

Szomericz

 Tebi tou nika nej, tou vídim. Ali leko poglédaš ateistične orságe.

gor1987

 Ge tü ne vejn zaka gučaš od teoloških pijtanj dragi Boltzmanovakonstanta. Pa rejsan verni človek san, dapa nej san zato pravo tau. Vendar drügi tü tak brodijo, ka je prekmurščina vrejdna poštejnja, kak so pijsali v Ftičarjevem romani Za napršnjek vedrine.

Szomericz

 Pa vejš Boltz, što je píso Svéto Písmo? Kranjec Miško, tísti najvékši betjar. Flisar Evald je pravo, da je píto pisátela, či prepíše, ali premísli, ka je píso. Kranjec pa se je razkačo, da on nigdár ne premísli tou, ár on vsigdár oltársko svéstvo napíše. Etak te Kranjec je píso veuke dogme, nej pa Biblija. Flisar je zgűbo svoje vűpanje v Kranjeci.

Boltzmanovakonstanta

ka je meni nej. Jes rad berem Biblijo... in se iz nje učim. Problem je edino te, ka župniki, pa popi pa teologi pa neven ka nej vse, ne razmijo dobro biblije, pa čeglij je napijsana v slovenščini... Biblija - "blebet" je namreč "Knjiga vseh knjig" . Samo razmiti jo moreš... to je Abrahamska (Anti Brahmanska) doktrina - smrti; učenje realma, keroga so naši predniki zvali "NAV" (cintor še gnjes v prekmurščini) - Egipčanski Duat - Nordijski Niflheim ali strokovno "Astral" (Mir voni /vani - Nirvana) - pekel; realm/svet keroga so v Nag Hammadi tekstih prevedli v nekaj "lepega"... zakoj misliš, ka so naši predniki žgali mrtve? Misliš, ka san resno takšni "ateist" ? 
Krščanstvo (biblično)  je napravilo več hudoga ljudem kot sama Inkvizicija, v kulturnem, duhovnem smislu po eliminaciji "poganstva"(stare vere). Krščanstvo je moderni kult smrti - kult Bacchusa, Ozirisa(Vedski demon Asura) - Mojžeš (Mesu; egiptovska (in nej "hebrejska") titula za "sin od"; Ramses; "sin raja" ) pa je bil Sethov in Ozirisov svečenik... pravzaprav so prve cerkvice bile katakombe (beri "pekel" , podzemlje, zapor)... kjer je pri tem Cerkev našim ljudem vsilila pokopavanje mrtvih (in ne žganje, - duša sama se MORA osvoboditi fizičnega telesa, ko nastopi smrt; razkrajanje samo ustavi proces prehoda duše v druga stanja in ponovnih inkarnacij)

Szomericz

 Ali tej so zdaj teološke probleme, dőnok Biblija je Biblija, velke knige púne rejči. S tejmi knigami leko stvorimo kniževnost, ár na vsáki jezík so jij doli obráčali. Míslim ouprimo nouvi dél v forumi, gder se leko štűkamo od teološkij problem.

Boltzmanovakonstanta

daj rajši prevedi kakšno otroško knjigo ali pa sestavi kakšno knjigo poimenovanja rastlin, živali in narave nasploh v prekmurščini, de več haska kak to Biblijo.

Boltzmanovakonstanta

slučajno znaš kak se je imenovala vranica po prekmursko? (vidiš zdaj zakoj je ohranitev jezika in posamičnih reči bole pomembna od nekšne biblije) ? 

Windu

Ne gučin ge o standardizaciji zatou, ka bi fsiljavo nekšo normo, daleč od toga. Ge san prvi, ka san proute preskripciji v gezike. Je pa po mojon trbej ponücati rejči, ka jih razmijo si Prekmurci brez problemof. Ge npr. tüj če bi ščeu ne bi mogo pijsate v takšon "gezike" kak pijšeta npr Szomericz ale pa gor1987, čiglij recimo ka ga velko večijno razmin. Se pa prece bole pomali štej kak "tipična" prekmurščina gnesden.
 
Lejko pa zorganizejramo kakši projekt kolaborativnoga prevajanja kakše zbirke pravlic, magare Grimmovij ali pa šterij drügij, pa mo te vidli, če smo "zrele" za kakši bole resen, vekši prevod. Ges svojo prevajalsko prakso rade vole cuj denen za tou :) Pa te s prakse sproute tüj standard stvorimo.

marianne1789

to je sploj nej slaba ideja windu.
 
kak rejsan gor1987 pa szomericz pišeta ... to je čudaa od prekmurščine :D ali čista pozitivno.
takka ja lejko bi recimo nekšo črtico ali pa neka krajšoga kakši trije prevedli (ali pa več odnosno što šče!) pa primerjale pa najšle skupne točke.
takka podpora ideji!

krsone

Praf zanimivi ste mi, pa se vmejs moren kar fejst potrudite, ka be razmo kakšno besedo:) 

Szomericz

 Tou, da standardizíramo jezík je vsigdár žmétno lüdéjm prijéti. Da pa tou je nej dobro, či samo eno narečje nűcamo, drűga pa fkraj lűčamo. Pleteršnik je štéo gori vzéti prekmürske rejči v velki rejčnik enotnoga slovenskoga jezíka, drűgi, kak Škrabec, so tou nasprotűvali. Ešče Toporišič je tűdi tou píso, da je prekmürščina je primitívno narečje, prekmürski kniževni jezík je bio vsigdár prouti vjedínosti slovenskoga národa.
Dobra ideja písati knige od rastlín, ali dečinske knige, da pa samo probaj písati takše knige tak, či nejmaš temela. Biblijo obráčati mámo, ali šoulske knige tűdi.
Gnesdén pa ka je tipična prekmürščina? Tísta naréčja, štera gúčajo. Vsakši jezík má naréčja, tou je tak normálno. Kniževni jezík pa vkűp poberé lasnosti naréčij. Najslabšo je, či eden jezík samo eno naréčje nűca, drűga pa vő potísne. V slovanskom svejti je etak bilou, ár vsi so senjárili od veuke slovanske vjedínosti pod oblástjom rusoškoga cára. Sledkar pa so ži vídli, da panslavizem/panslavizmuš nej je tak dober.
Dosta slovanskij kniževnij jezíkov je nasledűvalo panslovanske ideje, záto originálne lasnosti samo slovanska naréčja májo.

Windu

Szomericz - če praf razmin, ti pod standardizacijo smatraš, ka se fsili liden nekša umetno napravlena norma, takak so napravli s slovenščinof?
No, takši pristop se imenüvle preskriptivni. Alternativa, ka jo ge zagovarjan, je deskriptivni.
Normo/standard bi bilou deksriptivno prece žmetnej napravti, ker bi trbelo zbrate ogromno podatkof pa jih analizejrati pa tou, ali končni rezultat bi pa te dejansko bil nekši odraz prekmurščine kak jezika (v smisle, ka so soboška, markovska, gorička itd. samo narečja toga jezika).
Lejko se pri ton naslonimo tüj na Eugena Nido, ka je sicer postavo te pogoje za dober prevod, ali se lejko tou smiselno ponüca tüj za jezik, se mi zdij bar:
- Za standard je trbej zejti jezik generacij starij med 25 pa 35 lejt - starejši že nücajo kakše rejči, ka se jih "moderno" več ne nüca, mlajši pa majo preveč slenga.
- Trbej je zejti jezik, ka ga razmi nešče brez višje izobrazbe.
- Trbej je zejti jezik, ka se ga gučij, nej pa forsejrate tistoga, ka je že napijsani pa po možnosti star že par 100 lejt.
Pouleg toga bi trbelo doloučite, kak bi zapišavale posamezne glasouve, če bi nücali črke z diakritikami, kak npr Szomericz tij, ali brez (no, ü pa ö pa čšž so znankar brez debate).
 
Ja, saj neje žmetno zejte nekše knjige pa jo začati prevajati. Ali če se že cuj zememo, te je že boukše, ka se stvar napravi tak, ka de lejko šlo to dale - postaviti se more nekšo osnovo za jezik, ka de lejko tüj uradno priznani (de si pridoubo ISO kodo) . Brezveze je samo neka delate telko ka se dela.

Szomericz

 ISO kod nej li samo posében jezík leko dobí, nego naréčje. Či moramo svedočiti, da tou naréčje nej samo pogovorno. Etak več nemškij naréčij má ISO kod.
Nej samo tou trbej poglédati, da mlájša generácija štere rejči nűca, nego štere razmi ešče itak. Ár moderne rejči dostafart prejkzéjo od slovenskoga jezíka, da pa leko nájdemo ustrezno rejč v prekmürščini tűdi, ka ne gúčajo, dőnok leko razmijo.
V prekmürščini nej je tak žmétno standard réditi, ár naréčje med sebom se dobro razmijo. Prekmürski kniževni jezík pa je dober temel, šteri je nej stári, kak drűgi právijo, ár kniževno prekmürščino so nűcali do konca drűge svejtske bojne. Tísti prekmürski jezík nej je stári, samo trbej ešče več elementov nutri djáti z naréčij. Ali stári prekmürski jezík je tűdi z vsákij naréčij vzéo elemente, pa nej li z enoga.
Ete píska, ka jes píšem samo nagláse ščéjo točno oznáčiti. Ete nej je žmetno nűcati. Takši konsenz je meo stári prekmürski kniževni jezík.

Windu

Ja, ali za ISO standard je trbej meti nekši standard bar približno še segli, pa če je narečje ali jezik =]
Ja te smo pa pa pri ton - ščeš liden predpišavati, kak naj nücajo jezik, ali jin pistiti svobodo? Nema veze, če je moderna prekmurščina zela prejk rejči od slovenščine. Jeziki se razvijajo in ka bi pravli ka nej, ka se nesme nücati "ker", zatou ka v prekmurščini obstaja "ar", pa podobne fore, je glij takši jezikovni fašizem, kak ga še gnes izvajajo v slovenščini.
In glij zavolo toga je žmetno standard naprafti, ka se narečja med seuf razmijo tak dobro. Če bi se goričanci pa dolinci nej razmile med seuf, obouje bi pa soboško razmile, bi bilo komot. Zemeš za standard soboško verzijo. Ka pa zaj? Boš pijso "ge", "je" ali "dža"?  Ge san sicer zatou, ka se "dovolijo" vse varjante - pač deskriptivno - ali iluzija, ka je medsebojna razumljivost pozitivni onej za stvorjenje standarda je nej dobra.
Že če pogledneš slovenščino izpred 20 lejt, vijdiš razlike do gnešnje. Pa ma totalno fašistično jezikovno politiko. Pitanje, kelko bi 70 lejt stara prekmurščina še bijla reprezentativna.
Kak povejdano, meni se nejde za nekšo zgodovinsko ohranjanje prekmurščine na način, kak je ohranjena stara grščina. Meni se ide samo zatou, ka se moderna verzija lepou standardizejra pa nüca. Deca že itak ne štejo radi, če do pa mogli še šteti v nekšon jezike, ka so ga nanč navajeni nej, ker de preveč arhaičen za čüte, te pa tak nedo.

Szomericz

 Jezični fašizmuš je bio slovenski kniževni jezík. Nej prekmürščina. Píso sam ži, ka nej trbej problematizirati, da soused džaboko právi, jes pa jaboko. Eti dvej rejči leko gori vzémo standard. Jes sam štüdíro jezikoslovje, pa jestejo takši jezici, šteri etak so napísani. Etak jes píšem parkrat tűdi rejči "dostakrat, dostafart, bio, biu, büo" Tou najmre lejpo fárbo dá jezíki. Nej trbej dvomiti.
Tí práviš, da deca neščejo tou, pa tou. Da pa jes tűdi poznam drűga deca, štera tou zaníma. Tou pa je fejst nej ístino, da ne bi razmeli starij rejči (tiváriš je tűdi stára rejč). Či bi bíla posébna televizija v prekmürščini, s tístov ešče več leko délamo.
Na Grškom so probali nazáj postáviti arhaični jezík, pa nejso mogli. Záto ár med stárim grčkim i nouvim grčkim jezíkom so grozne razloke. Nej kak med stárov pa nouvov prekmürščinov.
Tí samo slovenski kniževni jezík glédaš, kak je tísti standardizíran. Vejpa tísti je nájslabša prilíka.

Szomericz

Zdaj je tűdi leko stvoriti prekmürski kniževni jezík, či nűcamo gnéšnja naréčja, stári jezík pa slovenski kniževni jezík. Slovenščino záto trbej, ár slovenski včíjo v šoulaj, etak nemremo lejko stvoriti neologizmov. Jes tak bi délo, či npr. íščem prekmürsko formo rejči manjšina: v toj rejči je pridejvnik manjši, šteri v prekmürščini ménši – nouva rejč pa ménšina.
Nűcamo naj stáre rejči s slovenskoga kniževnoga jezíka, štere je standard v 1960-ij, 70-ij letaj, ali pa v 19. stoletji nűco, npr. zemlovid (zemljevid).
Či bi bio prekmürski slűžbeni jezík, teda leko délamo jezični purizem: nazáj postáviti stáre rejči v žívi jezík. Grki so tou probali, da pa nejso mogli. V Izlandiji so meli srečo. Či gli, kak sam pravo, med stárim i nouvim prekmürskim jezíkom nega dosta razločnosti.

Windu

San nindre nej pravo, ka je prekmurščina tirala fašizem.
Ge san tüj nej glij laik v jezikoslovji, niti nejsan pravo, ka je kakole narobe z več "sopomenkami" takšime. Ali nemreš pa isto gemate "jabuka" pa "džabuka", pa "biu", "büo" ipd. Prvo sta "sopomenke", drüjgo pa, bar tak se meni zdi, so samo osebne preference pri zapisi ISTOGA glasa. In TO bi trbelo nekak v red zejte. Eno je dopüščati več pravilnih izgovorjav pa zapisov besed, ka so rejsan načišnje ena od drüjge - tou davle farbo, kak ti tome praviš. Drügo pa je dopüščati 10 različnih načinov zapisa ISTE besede - tou je pa šlamparija pa lenoba.
Ja, ges pravin, ka večina dice ne štej rada. In ka nedo nika bole vesele, če do mogli šteti tekste v jeziki, ka jin je nej nanč blüzek. Že tvojo verzijo prekmurščine moren parkrat preštete, prle kak san ziher, ka san razmo, pa je tou nej nekša žmetna literatura. Ka bi dönök bilou, če bi mogo šteti kaj žmetnejšoga v toj verziji.
Ja, itak ka gejo deca, ka jij tou zanijma. Ali če delaš neka takšoga, tou ne delaš za 10-20 lidi. Za par gezero pa že mogouče.
Pa očitno nanč ti menej ne razmiš dobro, pa gučijva isti jezik bole kak nej. Ge davlen slovenščino za primer, kak se NE stvarja jezika, ker so pač fašisti. Po drüjgi strani pa se mi tüj anarhija, kak se mi zdij, ka jo ti propagejraš, ne vijde.
In glij tou, ka opišavleš glede stvarjanja nouvih rejče, se mi ne vijde, ker predlagaš isto, kak delajo za slovenščino. Forsejranje nekših nouvij rejče.
Če se je med lidmi prijala izgovorjava "man(j)šina", te je prekmursko manšina. Če lidje gučijo "menšina", te je prekmursko menšina. Nemava pa nej ti nej ges avtoritete (in nesmiva je mete), ka va doloučala, ka do pa zaj mogli gučati/pijsati "menšina" in ka "man(j)šina" nej praf, čigli se nüca.
Isto vala za stare rejči - če lidge gučijo "zeml(j)evid", je prekmursko zemljevid. Če gučijo "zemlovid" je zemlovid. Če gučijo "karta" je karta. Že pa pa nemreš predpišavate.
In nej, tüj če prekmurščina grata alfa in omega jezik v Prekmurji, mo ges prvi, ka mo proute purizmi pa tomi, ka pijšeš - postavlanji starij rejči v živi jezik.
Živi jezik je ginau tou - ŽIVI jezik. Če njemi na silo neka notre rivleš, te je tou fašizem in toga se ne tolerejra. "Guglate" je gnesden glij telko prekmurska beseda kak "langaš", obouje pa sta znankar prece bole žijve prekmurskive besede kak "ar" (ge san npr. "ar" nej pozno, dokeč san pri 24 lejtaj nej Nouvoga zakona bral, pa san cejli život v Prekmurji živo).
Tak ka nej, predpišavate se liden nesme niti podrazno, ka je prekmurščina. Lejko jih informejraš, ka so inda bile "prave" prekmurske rejči za nevenka, ali če je gnesden zdravnik "zdravnik" ale "doktor", te nega avtoritete na svejte, ka ma moralno pravico prafte, ka nej, ka je zdravnik "vrač" pa gotovo.

cogito

Če se smem pridružiti z nekaj svojimi mislimi. Pa ne zamerite, ker bom uporabljal standardiziran knjižni jezik. ne zato, ker ne maram svojega jezika, ampak zato, da me bodo razumeli tudi bralci iz drugih predelov Slovenije. Sem pragmatik.
In jezikoslovec. Želel sem omeniti nekaj o obujanju t.i. mrtvih jezikov. Včasih se vlada in večina prebivalstva strinja in celo aktivno podpira tovrstno početje. Zionistično gibanje je v drugi polovici 19. st. obudilo arhaično hebrejščino in danes še vedno govorijo to hebrejščino oz. ivrit (seveda v nekoliko spremenjeni obliki, kajti jezik evolvira čez čas na vseh nivojih svojega izrazja). Hebrejščina se je okrepila pod zgodovinskimi (holokavst) in političnimi silnicami (kneset je želel eno državo vseh Židov).
Sodobnejša verzija take jezikovne politike se je zgodila na Balkanu po razpadu Jugoslavije. Jezikovna politika na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini in Srbiji pritisnila na edukacijski sistem, s čimer so želeli doseči, da se naj ti jeziki še bolje razlikujejo kot so se do tedaj. V tem procesu so posegli po arhaičnem vokabulariju in drugih elementih jezika.
Drastično spreminjanje jezika v preskriptivnem smislu se je dogajalo in se verjetno bo tudi naprej, čeprav v posameznih epizodah zgodovine. Rdeča nit ni nevtralno, temveč emocionalno in politično obravan konekst, ki je ponavadi posledica nekih izjemno močnih silnic (ponavadi vojne, separatizem, nacionalni spori ipd.). Res bo zanimivo opazovati npr. zdaj, ko se je nedavno Sudan razcepil v severnega in južnega, kaj se bo zgodilo z jezikovno politiko. Seveda govorim o standardiziranem, kodificiranem uradnem jeziku, saj se zavedam, da je mnogo plemenskih jezkov.
Zaradi vsega tega in drugih razlogov se popolnoma strinjam z Windujem. V nevtralnih kontekstih ni upravičeno izvajati prisilne jezikovne politike, saj bo takšno početje naletelo na vsesplošni odpor. Spomnite se recimo, kaj se je nedavno nazaj zgodilo v Nemčiji, ko so leta 1998 jezikoslovci določili novi pravopisni standard (Reform der neuen amtlichen Sprache). Nemški narod so pozvali, naj se Nemci počasi ODučijo nekaterih vidikov pravopisa. Prehodna doba je trajala od 1998 do 2005. Nemške šole so morale mlade učiti izključno prenovljen pravopis (ki naj bi bil bolj logičen, kot so zatrjevali) in tiskati učbenike v istem novem pravopisu. Spomnimo se, kaj se je zgodilo: prišlo je do vsenemškega odpora, predvsem odraslih. Danes se je vse znormaliziralo in umirilo.
LP
 

Szomericz

 Či lidjé gúčajo zemljevid tou je prekmürska rejč? Nikak nej Windu! Zemlovid je záto bougši, ár nazáj dáva prekmürske glasovne lasnosti. Jabuka, pa džabuka rejsan nejsta sopomenki, nego razločni glás máta. Da pa drűgi jezícke nűcajo takšo formo.
Zvűn toga nej je baja, či nega tak v prekmürščini zemlovid, i zemljevid gúčajo, zemljevid ne boude prekmürska rejč etak. Ne vmejšaj etak, záto ár ne dobíš čístoga jezíka. Ár ali prekmürski jezík ščéš, ali pidžin, ali nika nej. Rejsan trbej nouve rejči stvoriti, záto je nej mogouče, da ne bi sposojali od drűgij, da pa trbej paziti na jezične lasnosti. Rejč ménšina nasledűje lasnost, ár ménši právijo na prekmürščini, nej pa manjši.
Ka pa je pravo cogito, jes sam tűdi pravo. Níšterni so mogli nazáj postáviti stári jezík, kak Židovje pa lidjé v Izlandiji, níšterni pa nej, kak Grki. Ali sam pravo zakoj. Či bi mogouči bio jezični purizem, tak tűj ne bi bio žmétni, ár samo stáre rejči trbej pá navčiti. Da pa, ár nejmamo mogoučnosti, nűcajmo tíste rejči, štere ešče itak leko razmijo, či gli ne gúčajo. Pa stvorimo nouve, telko kelko moramo.

Windu

Ja, točno tak. Pa če do lidje gučali zadosta dugo "Landkarte", de tou prekmurska rejč. Zakoj? Zatou ka jo Prekmurci splošno nücajo. Pri jeziki nega "boukši/slabši". Če nišče ne prave "zemlovid", te je ta beseda v najboukšon primere arhaizem, v najslabšon pa ne obstaja, pa če se na glavou postaviš s ten, ka bi naj bilou. Neje. In nemaš nikše pravice liden vsiljavati toga.
 
Jaboka pa džaboka sta sopomenke. Nejsta pa (jasno) homofona. Malo si zamejšo.
 
Čisti jezik je pa že pa totalno fašistični izraz na nivoji čiste rase. NEGA TOGA!
Tou, ka je prekmurščina, je nemogouče doloučiti te. Ti si si pač zbral nekše arbitrarne moment v zgodovine pa pravo, evo, tou je prekmurščina. Ka pa če primerjaš tisto verzijo z verzijo od 500 lejt pred njouf? Ti garantejran, ka de cejli küp "nouvij" in "prevzetij" besed. In isto lejko napraviš na sakšij 10 lejt znankar. Zatou je pa preskripcija zgrešeni pristop. Nema fundacije na logiki ale samo na arbitrarnon doloučanje.
 
Istotak prevzemanje besed ne spremeni jezika v pidžin (in če že, bi bijla prekmurščina kreolščina, ker je materni jezik lidi, in nej pidžin).
 
Nema veze kak ti izpelaš nouve tvorjenke. Če lidje gučijo mANJšina, je prekmurska rejč mANJšina in nej mENšina, pa če je logično ali nej. Jezik je nej problem logike nikdar bil!
 
Ja, stare rejči, ka se jij splošno razme, komout ponücaš. Nouvij pa NEJ TRBEJ stvarjate, ka jij maš že za fse! Še zadnjič, nemaš kaj forsejrate besed, ka jij nišče ne nüca. Lejko jij predlagaš, predstavlaš liden, napraviš slovar nouvij prekmurskij tvorjenk zavolo mene pa ga ponidiš kak alternativo, ali gučo, ka je nekša rejč, ka jo pol Prekmurja nüca, nej prekmurska, samo zatou, ka je prevzeta z nevenkec, pa neboš.

Windu

In ja, cogito je pravo, ka je neštrnin gratalo. Itak. Samo očitno si nej prešto, v KAKŠIJ SITUACIJAJ jin je gratalo. Kda de pa Prekmurje tak nacionalistično nafudnjeno, kak je bila te Hrvaška ali pa Izrael, te pa vörvlen, ka de gratalo. Vači pa nikak.

Szomericz

 Nej nej Windu, tou nikak nej je baja či pazimo na lasnosti jezíka. Ár je bíla dávnik osmanščina štera je vkűp mejšala arabska pa peržijske elemente, etak je bíla takši nesmiselni jezík.
Jezični fašizmuš je tou ka so délali na Horvatskom v časi horvatske fašistične držáve, da t.i. "vő so pucali" serbske elemente.
Ali kak je Kardoš Janoš stvoro "vendiški" jezík, da je dobesédno doli obráčo samo z vogrskoga, koulek je píso rejči, pa tou je délo osmanski jezík tűdi. Tístij rejči gvüšno nejso mogli nűcati stári govornícke tűdi. Katoličáni so sposojali od slovenskoga pa horvatskoga, da pa tak, da so tűdi pazili na lasnosti jezíka. Tíste rejči so bilé prouste i so mele dománjo formo.
Ka zdaj je, tou je negatívni vpliv medije i digitalizacije. Ár rejsan so vplivali tűji jezícke prekmürščino, da pa tűjke so dávnik govornícke i pisátelje fúrtoma formirali. Ka tí práviš je takšo, kak je bíla madjarizácija, pa bole negatívno.
Jes sam tűdi jezikoslovec, pa lagvo mi je (kak drűgim), gda vídim ka je gnes. Takšo je tou, či vkűp zrejžamo réteše, perece, kašo, klobás pa tou dámo jesti: pomíje.

gor1987

 Duga je eta razprava, ge pa pravo dam Szomericzi, zaka ne bi tvorili neologizmov, ar tiste tujke, štere gnesden gučajo v prekmurščini nej so ustrezne prekmurski glasovni znacilnosti.

gor1987

 Pa mislin večini Prekmurcev bi se vidla ideja nauve rejči, ar Szomericz nikoga ne prisiljava, samo tau ške naj razmijo te nauve rejči. Oprosti Windu, da pa ka ti praviš tau je fašizem da nouvij pa NEJ TRBEJ stvarjate, ka jij maš že za fse! saj sigdar samo iz slovenščine izposojamo. Etak naj gučamo samo v angleščini, zaka trbej materni gezik, ali narodni gezik?

cogito

Gor1987 in Szomericz, dajmo obudimo praindoevropščino in bo četrtina zemljanov srečna.

Direktna

 Jes že ne "gučan" v Prekmurščini ampak gučin...

gor1987

 Gučin, gučan, gučejn, sigdar tak je odkec prihajaš

gor1987

 Pa gezik Adama in Eve

Windu

Szomericz, gor1987 - jezik je nej tou, ka teorija pravi, ka bi mogo bite, ampak tou, ka lidje gučijo, pa če se na glavou postavita. Jezik je živa entiteta, in kak takšo jo je trbej tüj obravnavati. Neje jezik namenjene tome, ka se ga akademsko analizejra pa te "logično" definejra. Jezik de san evolvejro, naravno, z rabo.
 
Pa ka zaj, če je večina nouvij besed iz slovenščine? Nema veze. Ali pa iz angleščine? Pa ka zaj? gor1987 - Fašizem po definiciji nemre biti, ka liden pistiš svobodo, ka gučijo, kak ščejo in nej tak, kak jin nekši samozvane organ predpijše.
In Prekmurec de v guče skouz izgovoro besede tak, kak de njeme najleže - skladno s fonologijo, ka jo podpejra prekmurščina. In tak de mogouče pravo "mAN-šina", "mEN-šina", "mAJN-šina" in što sta vüva, ka ta njeme pravla, ka je "mAN-šina" nej praf? Ja, smo meli takše profesore tüj na faksi - jezikoslovce, ka so zagovarjale, ka je "časopis" lejko samo "časoPIS" in nikdar "ČASopis", zatou ka je tak pač "logično", "pravilno slovensko" ipd., čigli pou Slovenije načik gučij. Tou je tisto, prouti čeme san ges.
In te nema veze, če je prevzeta beseda slovenska, angleška, francoska ali kitajska. Prekmurec de jo pravo, kak de njeme najleže, in tak de prav - PREKMURSKO PRAV, pa če se vajina teoretična fonologija prekmurščine na glavou postave. PREKMURCI doloučajo PREKMURŠČINO, nej jezikoslovje, fonetika ipd. teoretičare.
 
Narodni jezik je že fajn mete, ali nej na račun toga, ka se ga konzervejra na nekši arbitrarni točki. Še idnouk praven, kda ta mi lejko ponidila eno točko v čase, za štero ta lejko pravla, ka je pa tou prava prekmurščina, in za štero nede možno poiskati točke, ka je bijla 5, 10, 100 ali več lejt nazaj, ge je biu tej isti jezik načišen, te mo se strinjo z vama. In takše točke itak nej možno najti, ker, kak pravi cogito, te lejko idemo direkt na praindoevropščino, pa še te bi se kaj starejšoga najšlo (bar teoretično).
 
Še zadnjič - če se nemreta strinjati, ka je jezik tou, ka LIDJE GUČIJO, in nej tou, ka AKADEMIKI TEORETIČNO ŠTRIKAJO, te se nemamo kaj dale zgučavati, ker nemo fküper prišle.
 
In ja, ge še tüj nikdar nejsan čül, ka bi što "ge gučan", razen kda Ljubljančane probajo pametni v spadnote :P. Pa "ge gučejn" tüj še nej, tak ka se priporoučan za lokale, ge tak gučijo, ka me pa rejsan zanijma :)

Szomericz

 Nikak nej je dobro Windu, ár dávnik, kak sam pravo, tak je prejkvzéla prekmürščina rejči, da jim je dála posébno formo. Gnes pa ne ide tak zavolo dinamične medije. Rávno takšo problemo májo drűgi jezici. Jes ne siljávam etoga jezíka, da pa ščém, da ga razmijo lidjé. Tak vídim, da gor1987 mené razmi.
Či tak ide, da samo brš prejk vzémo rejči npr. z angolskoga jezíka, brezi toga, da malo formiramo jij (kak stári so délali), teda naš jezík več ne bi bio naš, liki angolski jezík.
Žao, da drűgi ne vídijo, da med jezíki ka so práve razloke. Nej (samo) v rejčaj, liki v glasoslovji, palatalizaciji, itn. Nemre biti ístino pa, da prouste rejči nej je slobouno formirati tak, da njigvi pomen se ne škodí, ali stárij razumlívij rejči (kak tiváriš) nej je slobouno nűcati.
Drűgi lüdjé tou razmijo, drűgi nej, dobro. Ne krívim tebé, da ne razmejš, tou je tvo mnénje, da pa tou nemreš prajti, da je tou nesmiselno.

Windu

Ges te razmin, ka gučijš, brez skrbij. Fora je v ton, ka ti pa ges izhajava iz totalno nasprotnoga stališča o ton, ka je jezik, oz. kakši bi jezik naj bil.
 
Tebe skrbij, ka de prekmurščina enjala bite prekmurščina, če spistijš cuj preveč drügij vplivof.
 
Ges pa pravin, ka de prekmurščina še itak prekmurščina, pa če se besede vöminemo z angleškimi, ka jij samo "po domače" povejmo, če de do toga organsko prišlo.
 
In kak ironija sega sküper - ne ven, kak se drüjgin bralcon zdij, ali meni osebno se "davnik", "problemA", "jeziCi", "angolskoga", "slobouno", "tivariš" in tvoja sintaksa čüjejo v najboukšon primeri zastarelo do arhaično, v najslabšon pa kak fejst sorodni ali segli drüjgi jezik, od toga, ka se ga guči npr. v Sobote. Ja, razmin, ka pijšeš, ali razmin tüj Hrvate pa Slovence, pa tou še ne pomejne, ka gučijmo isti jezik. In hrvaščino bole gladko lejko šten, kak tvojo prekmurščino, pa se je nanč včil nikdar nejsan, nite tan žijvo, prekmurščino pa od maloga gučin pa poslüjšan.
 
In glij v ton je poanta toga, ka ge gučin. Či ščeš, ka LIDJE razmijo, zeme jezik, ka ga ONI gučijo, pa ga doj napijše. TOU de jezik, ka do ga razmile.
 
Pač, müva postavlava za glavno avtoriteto različne oneje:
Za tebe je, če praf razmen, absolutna avtoriteta JEZIK, kak so ga nücale na določenoj točki v časi (preteklosti). Če se neka sklada s ten jezikon, je prekmursko. Či nej, neje.
Za mene pa je absolutna avtoriteta MATERNE GOVOREC. In materne govorec (oz. grupa njij), po definiciji guči prekmursko. In kda de pol prekmurja (kak san prepričane, ka že) gučalo "guglate" v pomene "iskate na internete", te de "guglate" gratala prekmurska beseda, pa če se sklada z diahrono analizo prekmurščine ali nej. V končni fazi je tüj v angleščine "to google" nekda nej bila beseda, te pa je gratala.
 
Resno ti praven, pogledne, ka zagovarjaš, pa primerjaj svoje argumente z argumente slovenistov, ka majo prejk slovenščino, pa boš vido, ka ste si nej tak daleč, ker tüj njihov glavni argument je, ka če v slovenščino spistimo tujke, te lejko sproute angleščino začamo gučate. Tou je pa šlo že tak daleč, ka zaj že začajo normalne besede vö metate (za informacijo vsen, ka kdaj pijšete - besede "otvoritev" nesmite nücate, ka je tou prej hrvatizem. Slovensko se tomi prave "odprtje").
 
Je pa tou standardni spor. Prevajalce pa jezikoslovce smo jezikovni liberalce pa konzervativce. Najvišji cilj prevajalcov je, ka bralec prevoda "doživij" isto, kak bralec originala, in če tou pomejne, ka mo pisale v slenge, dialekte, kakkole, mo tou z najvekšin veseljon napravile. Najvišji cilj jezikoslovcov (z našoga vidika bar) pa je, ka ohranjajo status quo v jeziki in njemi ne pistijo organskoga razvoja ampak samo strogo kontrolerani kvazirazvoj.
 
Za vas so jeziki kak pasme psov, ka jij je trbej kontrolerate, previdno privzgajati in prevzgajati. Za nas so pa jeziki samo "žive entitete", štere majo svojo evolucijo in če se v njoj fküper zdrüžijo z drügin jezikon, razcejpijo na več jezikov, izumrejo, ka kole, je tou pač circle of life, če se tak izrazen.
 
Pa ka nede pomoute, neman nika proute ohranjanje nekšoga jezika na iston nivoje. Samo tou je te nej moderni jezik. Lejko arhaično prekmurščino ohranjaš za evangeličane ipd. Ali sodobna prekmurščina pa je tou nej nika bole, kak je latinščina sodobna italjanščina. Pa čegli bi verjetno en, ka je gučo latinsko, italjane telko razmo, kak en, ka je gučo prekmursko 1000 lejt nazaj, gnešnje prekmurce.

Szomericz

 Enjajva te govor, ár nika ne ide. Tí tűdi máš dosta argumentov pa dokázov, pa jes tűdi.

Windu

V bistvi bi bilou fajn čüte, ka lidje, ka so nej s foha, mislijo o ton :)

spidi55

Nejsan akademsko izobražen san pa spremlo to debato.  Se strinjan z Windu-jon. Man že skoro seden jkrižof pa san rojen prekmurec ali niti pri mojon dedeki nejsan nigdar čüo ka bi kakši "ar" gučo in še več besed ka jih nüca Szomericz. Pou tej bsed ne razmin in so za mene tujke nej pa prekmurščina. Kniga pisana v takšon geziki me nebi zanijmala. Za mene je prekmurščina ta ka jo zdaj gučijmo.

Szomericz

 Čtej prekmürske knige z 1920-ij pa 1930-ij lejt, pa'š vido kelko "tűjk" májo tíste, pa rejč "ár." Velka baja, da več ne včíjo prekmürski. Tí samo svoje naréčje poslűšaš, ne vejš da jestejo drűga tűdi? S tístij vkűper so stvorili prekmürski kniževni jezík, nej z enoga. Záto čűješ tak, da níšterne rejči so tűjke, da pa nejso, samo v drűgom naréčji trbej jij získati.
spidi55 slovenski jezikoslovci, šteri so stvorili "enotni" slovenski jezík, tűdi tak štímali kak zdaj tí: ka ne čűjajo v svojij naréčjaj, tou je ži tűjka, trbej ga sovrážiti kak Židove.

Szomericz

 Prekmürščino gúčajo v Porabji, da pa tam tűdi ovak kak v Soboti. Či bi čűo spidi55 kakše rejči májo tűdi tou'š, da tísto je nej prekmürščina ár tí, pa tvoj dejdek ne gúčata tístij rejči?
Tou je fejst šovinistično, ka tí práviš: Za mene je prekmurščina ta ka jo zdaj gučijmo. Ka tí pa tvoj dejdek gučíš? Tou tak ne ide.

gor1987

 spidi55 odkec si tij? ge tü drugič gučam kak v Soboti. Te ge tü ne bi gučo prekmurščine či bi me čüu. Dosta tvoji rejči so meni tujke, ar tij kniga praviš, ge pa samo knige, štere so v množini.

Szomericz

 Poglédo sam knige Šarotara Dušana, pa on tűdi takše rejči píše, štere bi bilé ži stáré, pa on tűdi má "ár" Etak nišče ne nűca? Šarotar samo štirdesét štiri lejt star. Tou nemrem čűjati, da je njemi ena rejč záto nej prekmürska, da v svojom naréčji ne čűje. Índrik pa gučajo.
Prešernovij pesmi nišče nej je čtéo v svojom časi, ár on je tűdi nika nouvoga stvoro. Prešeren je büo prvi právi slovenski umetnik. Stanko Vraz je njemi pravo, naj več ne píše na kranjščini samo na ilirščini. Da pa Prešeren nej je štéo na takšom jezíki písati, keri rávno tak zapostávla drűgij naréčij.
Spidi55 gvűšno ne vídi, da prekmürščina má drűga naréčja, kera gúčajo "ár," ali tíste rejči, kerij on ne "razmi."

španski borec

Evo, še en laik se priglaša k besedi.
Če se te dni voziš po Prekmurju, lahko še marsikje vidiš, kako ljudje "tikvi šeribornivajo". No, vsaj tako govorijo na Goričkem, mogoče na Ravenskem rečejo temu opravilu kako drugače, ampak kar želim povedati, je to, da se mi zdi fascinantno, kako žlahtno poimenovanje so naši predniki skovali za eno takšno specifično in sezonsko omejeno opravilo na njivi.
Takih žlahtnih besed je v prekmurščini še mnogo. Prejšnje mesece sem denimo intenzivno proučeval stare vrste jabolk, se v zvezi s tem pogovarjal s starejšimi ljudmi na Goričkem in marsikdaj ostal brez besed. Prvič sem denimo slišal za sorte kot so denimo"gujtrne, frnjüsove, šafnouzove džaboke". Fenomenalno.
Hja, in če vse to zdaj premislim, potem moram z veliko žalostjo ugotoviti, da je prekmurščina obstala na mestu. Ne tvorijo se več nobene besede. Cede je cede, računalnik je računalnik, guglati je guglate. Ne me narobe razumeti, niti približno ne razmišljam v smeri, da bi morala npr. neka avtoriteta "iznajti" in arbitrarno določiti rabo prekmurske ustreznice za vsako novo besedo, ker bi to bilo nekaj absurdnega. Milo rečeno. Angleščina je danes lingua franca, je neverjetno dinamičen in živ organizem, in praktično vse, kar je dandanes na novo odkritega (tako v tehniki, naravoslovju kot družboslovju) je seveda poimenovano v tem jeziku. In ker živimo v globaliziranem svetu, se ti izrazi nemudoma primejo v vseh neangleških jezikovnih supnostih, še preden dobijo ustrezen prevod. Izrazi kot so "outsourcing" ali "mobbing" ne bodo nikoli dobili knjižnoslovenske, kaj šele prekmurske ustreznice. Vsaj takšne ne, ki bi prešla v jezikovno rabo najširših množic.
"So what", bi lahko rekel na vse to. Navsezadnje, koji k...c ima vezo, kako rečeš skenerju, važno je, da opravlja svojo funkcijo. Že mogoče,  ampak če se zdaj spomnim na začetek študija v Ljubljani..., na kolege s faksa, ki so bili iz cele Slovenije in seveda vsak je vlekel svoje narečje. Vedno znova je bilo zanimivo temu prisluhniti in da ne govorim, koliko(krat) smo se presmejali na račun medsebojnega nerazumevanja v dialektih. Če bi vsi govorili identičen jezik, bi ostal brez marsikaterega fajnega spomina na študijska leta.
In to, ta kulturna različnost, je tisto, kar osmišlja naša življenja in ga delam zanimivega. To, da smo si različno po izgledu, da govorimo različne jezike, se različno prehranjujemo in oblačimo, verujemo v različne entitete ali sploh ne, smo različnih svetovnih nazorov, to je temelj vsega človeštva. Naj živi različnost, naj živijo narečja in ja - naj se tudi razvijajo!

Szomericz

 Danes neposredno dobimo vse po televiziji in internetu, zaradi tega se ne tvorijo nove besede. V Izlandiji to ne pustijo.
Tiste besede, kot "tikvi šeribornivajo", nočeš v prekmurski slovar napisati?

Szomericz

 "Ar: ka je bilou bole grejšnoga, če si vörvo v čüdež, šteri je biu lübezen." - Šarotar Dušan: Ostani z menov, düša moja (2012)

Szomericz

 Sveti Düh, pridi v mene, vužgi moje srce z gorečov lübavjov i razsvetli mojo düšo s svetlobov, da prav spoznam stanje moje düšnevesti. Skaži mi svojo miloščo i daj mi globoko ino odkritosrčno obžalüvanje.
Spidi55, ete je eden odlomek od Sakoviča Jožefa, tísti prekmürski kniževni jezík, keroga ešče itak leko bi nűcali. Míslim boš najšo "tűjke," šterij si nigdár nej čűo.

Szomericz

 Ja pa windu, tou nega, da "moderni jezik," jezik samo se premení, se obnoví, ali se povrni k stároj formi. Nega moderni jezík ali razviti jezík, tou je návčo moj profesor.

gor1987

"Nihče, ki je pil staro vino, noče novega, ampak pravo: Staro je dobor." Torej je najbaukše stári gezik in stare rejči govoriti, ar stari gezik je slatki pa baukši. Či te slovenske tujke nüjcamo kak tij praviš windu, takši bau te naš prekmurski gezik kak srbskohrvaški, pa do gučali drügi, ka tau je nikak nej prekmurski. Od Hrvatov tüdi tau pravijo v tujini, ka oni so Srbi, dönok kajkavsko in čakavsko narečje se razlikujejo od srbskoga gezika.

Windu

Ge se ne mijslen pregučavate tü več. Svoje san povedo - power to the people in kak se odloučijo, tak je praf.
"Ja pa windu, tou nega, da "moderni jezik," jezik samo se premení, se obnoví, ali se povrni k stároj formi. Nega moderni jezík ali razviti jezík, tou je návčo moj profesor."
Če pijše, ka moderni jezik ne obstaja, te bi se ge pijto, kak si tvoj profesor razlaga besedo moderne.
Me pa zanima - sta vüva, Szomericz pa gor1987, slučajno s Porabja? Ker kak povejdano, če nanč spidi55 pri svojij 60+ lejtaj neje čül takše prekmurščine, te me zanijma, ge se te skrijvate tisti, ka tak gučijte, kak vüva.

gor1987

 Ge nejsan iz Porabja, Szomericz leko

Szomericz

 Jezík je nej medicina (kak vídiš zdaj slovensko rejč píšem), za toga volo nej je moderni. Dosta ti bi pravo tísti profesor, ki me je návčo. Jezík je tűdi logični sistém (pá slovensko rejč píšem brezi formiranja), má svoj réd: v prekmürščini je t.i. depalatalizácija, míslim tou ne poznaš, ár takše rejči si pravo, štere nejso ustrezne prekmürskoj depalatalizáciji, kak zemljevid.
Leko, da spidi je stári, da pa nemre tou prajti, da samo v Soboti je svejt. "Prekmurski slovar" či glédaš, tam'š najšo míslim rejči, šterij tvoje naréčje ne pozna.

spidi55

Szomericz vijdin ka si tak pameten ka ti že škoudi. Tvoja izjava "trbej ga sovrážiti kak Židove" povej se kakši si. S takšnimi lidmij neščen meti posla.

Szomericz

 Jes samo tou právim, kak so sovrážili drűgi (kak slovenski jezikoslovci) naréčja, nej tí, ali spidi. Takšoga ne brodi prosim. Telkofart sam pravo, da jestejo drűgi govori med Mürov pa Rábov, tísti májo takše pa takše rejči.

cogito

Szomericz, s to izjavo si se popolnoma osramotil in izločil iz poštene debate. Svoj primitivni antisemitizem si odpelji domov. In potem si še ponosen na to arhaično prekmurščino.
Se zavedaš koliko madžarskih besed si v teh objavah uporabil? Ti jih vse po vrsti naštejem? In ravno ti pridigaš o tem, da prekmurščina zaradi vdora tujih izrazov ni več prekmurščina?

Szomericz

 To je antisemitizem? Ti ne poznaš prekmurske zgodovine: naši dragi bratje iz Kranjske so poslali antisemitično in hungarofobno propagando, pa so rekli, da so prekmurščino Judje tvorili. Rekel sem kako je prevzela prekmurščina madžarske izposojenke: madžarske in nemške je boljše uporabljati, kot slovenske, ker samo neposredno izposoja prekmurščina nove besede in v teh besedah se ne uveljavi pravilo prekmurskega glasoslovja.
Leta 1919 so takšni "razglasi" so bili v Prekmurju od Slovencev: "Norčarija vogrski Židovov med Vogrskimi Slovenci... Jaz mislim, da je to človik ne pisao, z pekla je prišeo z roglami čelabrkati v Soboto k Židovom. Predragi Bratje Sobočanci, vragov pa li ne mete v Soboti!"
Torej jaz sem antisemit? Pisalo so razglas v prekmurščini, potem so pridigali o pravem slovenskem jeziku več deset let.
Meni ne pridigaj o pravi prekmurščini, ker večja sramota so tiste slovenske tujke, kot madžarske in nemške izposojenke, ki niso neposredno prevzete, ker besede "püngrad" ne govorijo tako, da "poumgrat," ker je to bavarska izposojenka.

Szomericz

 Ti tudi ne razumeš, cogito, da nisem to rekel, da spidi ali windu sovraži Jude, temveč to, kaj se je zgodilo v standardizaciji slovenskega jezika. Makš Pleteršnik je hotel vgraditi prekmurske elemente v slovenski knjižni jezik, vendar drugi slovenski jezikoslovci šovinisti so bili. Škrabec je rekel to, da so vzhodne slovenske knjižne norme barbarizmi. Tisti razglas iz 1919 kaže to primitivnost kranjskih Slovencev, ki so tako agitirali Prekmurce, potem pa zabranili prekmurščino.
Andrej Karlin je bil na vizitaciji v Prekmurju in v Turnišču poslušal, kako govorijo prekmurski duhovniki. Nemudoma je ukazal prekmursko govoriti, ker Karlinu je bila prekmurščina enaka z madžarščino. Iz tega je sledilo to, da so neposredno prišle nove tujke v prekmurščino, ampak je prekmurščina nekoč oblikovala tujke.
Madžarščina ima tudi ogromno prevzetih tujk iz slovanskih jezikov. Tistih ne boš prepoznal, ker slovanska tujke tudi imajo posebno obliko v madžarščini.

Szomericz

 Tako vi ste zelo primitivni, ko menite, da je normalno neposredno prevzete besede govoriti, dokler drugi krvavi pot potijo za normalni jezik. Seveda, jeziki morejo izposojati od drugih, ampak nekoč niso vsepoprek izposojali. Današnja doba je grozno uničevalna in vi pravite, da je to normalno.

gor1987

 Bravo, lepo gučajo ništeri. Ge san od enoga lejpoga in dobroga cilja pijso, prevesti Biblijo na naš gezik, pa zdaj brečajo od antisemitizma, nacionalizma, pa popi lažejo. Sramujte se vsi. Szomericz ne gučij takšoga, da pa vij spidi55, cogito pa windu tüdi ne karajte Szomericza za toga volo, ka on ške ohraniti pravi gezik.
Pijšete samo ešče čim več rejči v prekmurski slovar, pa mo vijdli ka nüjcajo drügi govori v Prekmurji in Porabji.

gor1987

 Ge man evangeličansko pesmarico, v šteroj paulek staroga pravopijsa pijšejo pesmi: O, vračaj me tak od vsega, / ka bi düši škodilo, / i pa mir srca mojega / v večni prepad vtoupilo. Ti, Bog vlej v srce moje / nagib pravice tvoje, / ar kak lejko brezi tebe / zakockam jaz večnost nebe.
Cerkvi tüdi nüjcajo stare forme iz stare prekmurščine. Poulek toga gezika trbej napijsati prekmursko biblijo, ar te gezik vsi leko razmijo.

dončec

 Baug dáj padáštje! Dja sa' s Porabja. Szomericza poznan, on je moj padáš pa tiváriš tű. Dja sa' slovenistiko včéjo f Sombotela pa raziskovan té dománji slovenski djezéjk, ka gučéjmo f Porabja pa f Prekmürja. Dja sa' napravo té djezéjk, s stéron Szomericz péjša, dapa zdaj na porabskon naréčja péjšen, či téjstoga ne razmejte. Leko, ka porabski govor'te razmejli.
Dja s stári knidj se trőjdin vő spéjstati rejči, pa glédan stére so téjste, stére eštje razmijo nej li samo prnán, litji na Sláskon (v Sloveniji). Pa éjščen gnéšnja prekmürska naréčja tű, ka štjén péjsati na prekmürštjinej. Zátok sa' napravo eté djezéjk, ka sa' vido, ka dostafélekép gučéjo f Porábja pa f Prekmürja. Dapa dja samo péjšen s tejn djezéjkon, či gučéjm samo porábski gučéjn. Ka či samo na porábskon naréčja péjšen, ne'mo najšo sakši rejči. Pa kak so prajli tőj, ka stéra bi béjla baukša forma (markovska, soboška, gorička). Dja sa' záto tak brodo, ka nőjcan téjsto, stéra je v stári knidjaj, stéra se temeli na markovsko naréčje, dapa s sakšoga naréčja má rejči, od Porabja do Dolinskoga. Etoga nőjca zdaj Szomericz.
Dapa sa' vido tou grdo debato, zátok sa' péjso zdaj na porabščinej. Véjdin, da té moj djezéjk se ne véjdi sakšin, dőjn tőj sa' (tu sem).

Windu

gor1987 - v tej debati ne moreš objektivno uporabiti besedne zveze "pravi jezik", ker je prav definicija "prav(iln)osti" vir tega spora, ki ga ne bomo zlahka razrešili.
 
Pravzaprav bi celotno debato, z izjemo zadnjih nekaj prispevkov o antisemitizmu, lahko izrazili s preprostim vprašanjem:
 
"Ali je pravi jezik tisti, ki ga govorijo sodobni materni govorci, ali tisti, ki ga sestavijo jezikoslovci na podlagi zgodovinskih virov."

 
Ko najdemo odgovor na to vprašanje, lahko tudi nadaljujemo z debato na konstruktivni način. Do takrat pa je to, žal, nemogoče.
 
Szomericz, mimogrede, ta stavek: "Jezík je nej medicina (kak vídiš zdaj slovensko rejč píšem), za toga volo nej je moderni," meni ne pove ničesar. Ne razumem, kaj si hotel s tem povedati. Pa to niti ni bistveno. Občutek imam, da ti ne poznaš pomena besede "moderen" (sodoben) v slovenščini - pomeni. Tako v SSKJ kot v običajni rabi pomeni beseda "moderen" nekaj, kar se nanaša na novejši čas, sodobnost oz. sedanjost.
To pomeni, da je moderna oz. sodobna prekmurščina tista prekmurščina, ki je dandanes v rabi. Potemtakem je trditev, da jezik, ki se dandanes govori, "ni moderen", razen če si slučajno ciljal na razliko med moderEN in moderNI, nima nobenega smisla.

dončec

 Bár dja tű ne razmejn moderni djezéjk zakoj je moderni. Napáke májo 'si, téjsti stéri gučéjo djezéjk, pa téjsti, stéri napravijo djezéjk. Na kniževnon djezéjka péjšejo, na naréčja gučéjo. Ka kniževni djezéjk je umétni, méjslin 'aj poberé rejči od sáki naréčij. Sakši djezéjk má tűjke, dapa rejsan nej je vseedno, kak je nőjca. Nej li samo f Prekmürja, liki tű prnán f Porábja neposredno prejkvzéo rejči od vogrskoga djezéjka pa je ne formérajo.
Téjste knidje stére od moderni rejči ali djezéjkov péjšejo napáko délajo. Ka je rejsan moderni djezéjk?

Windu

Ok, it's official, sinhrono gledano dončec pa vsi Prekmurci, ka jij poznan, ne gučijmo istoga jezika xD Diahrono ajde, sinhrono pa niti v senjaj xD

dončec

 Kajbinej gučéjmo éjstoga. Čik tebé glédan, téj práviš gučijm, dja pa gučéjn. Dé je tőj velka razlika? F prekmürščinej samo glási so drűdji, mogauče samo števanovsko naréčje má vékšo razliko. Djezéjctje so nej edéjni, seposédig djestejo naréčja.
Ali či poglédaš naše novine Porabje, tan tű ovak nőjcajo, ka nej gezik, pa djezéjk péjšejo, liki jezik. Nemésto dj-ja, pa g-ja dostafart j nőjcajo, kak indasvejta je bilou na prekmürskon kniževnon djezéjka. Torej je eta forma je idealna za standard, samo na eno trbej paziti, ka sakša naréčja nikak 'aj nőcajmo, nájbole pa rejči.
Naši prejdnictje za toga volo péjsali tak rejči, kak pésem (i nej pésen), ka v drűgon sklona ali števila se spreminja glás. Prausto je bilau tau, ka so poenostávili djezéjk, tak kak rovački, ali slovenski djezéjk nőjca.

Windu

Diahrono ja. Sinhrono, za moje pojme, nej. Oz. menje, kak npr. Hrvati pa Srbi.

Boltzmanovakonstanta

ste se kda pijtali zakoj pravimo "Inda Svejta" ...? Iz rejči INDA je bila zvana "INDIJA" in IND; pomeni "(pra)stara" . INDA je prešlo, transmutiralo v ANTA;  oz. zvok D v T in sledkar v mejki "T" ali Ts ali C; "ANCIENT"... mislite, ka so stari slovani resno vse besede "pobirali" od "kentum" rejči? 
Dosta besed se je zgubilo, prekmurščina je zgibijla npr. "VEDO" (abstraktno znanje, modrost), kera se je ohranila preko Mure. Ohranilo pa "Vest, poVest, VeRo, Vesolje ("vedenje Sol-nc; sunc; "poznavanje zVezd), medVeda,...
Tako vala prepričanje, ka je tuj "germanska" rejč "Bear" (Beer) - medvid, "samo germanskoga izvora" - slovani so prav tako poznali to rejč; "Ber", štera se je do gnjes ohranila kak "Brlog" (okrnitev e-ja; "Ber-log), ge je "Log" (Laug, Loug) , "jasa v šumi" ali originalneje "raj" , "teritorij" iz keroga pride "Sanskritska" ("san-skriti"; "self hidden/covered") rejč "Loka" ("location"). Iz "Berloga" je prišlo ime za Berlin (simbol berlina je ... ?)
Prekmurska in nasplošno Slovenska kozmogonija je prav tak nasplošno zelo podobna Vedski... in tuj rejč "goučati, gučati" priča "Inda svejtajšnji" panonskih slovanov in nasploh vseh (rejč- guč) z Vedskimi Arijci (rejč "gudjati" ) iz območja Prajapati ("pra-je-(p)ati / oče) in Sara-swati ("zarja-sveta"; nekdanja reka) ...
Madžari so dobro znali zakoj prekmurce zovejo "Vendi" ali "prastari". Oboji so živeli na sorazmerno mirnem teritoriju, stare Scynthije; madžari so celo ohranili dosti "slavizmov" v svoji slovnici... Pri tem so prekmurski "slovenge"(slovensko pleme) prevzemali Madžarske besede, Madžari pa Skitske/slovanske...

Windu

Boltzmanovakonstanta - lejko mogouče kakšo dobro literaturo na tou temo priporočiš? Pouleg etimološkoga slovara =] Če znaš za kakšo slučajno, bi si rade vole prešto kaj več :)

dončec

 Boltz z etoga dja nika ne razmejn. http://sobotainfo.com/slovar/abc/i/ Či glédaš prekmurski slovar, véjdiš, ka gučéjo rejč inda (nekoč). Pa 'se drűdje, ka si péjso, tau je mena kitanski, ali tak baulova kak scientologija, pa drűdje sekte.

Boltzmanovakonstanta

Windu, toga "slovara" nega. Indajšnje rejči / guč san proban gor prijte - edijno ka ti lejko pri ton poven, je ka so so takozvani "lingvisti" rejdno mijmo vsekali pri samih transliteracijah in sledenji "stare Indo-Evropejščine"(kera je nej nikdar obstojala v ton konteksti, kak se pripovidavle v šoulaj), kero razlagajo prejk grščine, latinščine, angleščine/saksonščine, gotščine/nemščine. Tak so stvorili nekšno umetno (artificialno) tvorbo "IE" , kera se gnesden nuca, in se prejk njih posredno "razlaga" tuj drujge slovanske, baltske rejči, povsem napačno.  Slovanski lingvisti prav tak ne razmijo npr. transliteracije samih slovanskih rejči; npr. "NEMCI" ; kero razlagajo kak "mutasti". - pravilni pomen je bil "NEj MIj" (+tsi / ci, za plural) ; Nizozemci kak "NI-ZO/S-ZEM-TSI/CI"; "niso-z-zemlje-ci" ("nejso v našoj zemli"). Prusi kak "Po-Rusi" . Stari "Nemci" so bilij Venedi (Vendi) ali stari Slovani... Goti ("nemci") so prišli v Venejo/Germanijo dosta kasneje - v mesta "Berlin" (Berlog) , MikulinBor (Meckleburg), BraniBor (Brandenburg), Lipsk (Leipzig), etc (podobno kak v Avstrijo ; Ostrijco - "oster"). Tak je rejč "arbeiten" prišla k njim prejk "rabotat", rejči "CAT" (Katze) - "mačka" pa iz "KOTI" (mačka po rusko, poljsko,..) - kera izvira IZKLJUČNO iz "KOTATI(se)  - "skotiti" (kotaliti,...). Vse tou ortodoksni lingvisti razlagajo seveda po svoje...

Boltzmanovakonstanta

dončec. Vse ta cejla Ortodoksna zgodovina, lingvistika je bole ena velka scientologija...Kak pravin,  "Slovani" so se v glavnon delijli na zahodne: Vene, in vzhodne Ante("Inde"), Skife(Sokoloute; "sokol"; Amazonke - "a'mozhenke") ter južne, izumrle Vilijanuše; Homerjeva "Iliada" -"Ilios" - Viloš; "wheel" (volan) - kolo, ali Toroise (Troja - Trojanci) - "torus" / vrteti; mesto v obliki kroga ali kalandara na zemli ), Feničane (celo stari Akadci so bili "satemskega" izvora(beri akadsko-slovenski slovar: Lucijan Vuga, Jantarska pot), pred semitskim mešanjom in prihodom drugih narodov... Tak so v 6. stoletji na današnje območje Prekmurja v Norik, ge so predhodno že živeli Venedi prišli Anti (slovani) in se med sebof mejšali.

Windu

Saj ne pričaküvlen, ka mi servejraš knjigo direkt, ka ma ginau tou not napijsano. Ali znankar moreš bar nekšo podporno literaturo mete za tou, ka pijšeš? Ali si dejansko se tou san izpelo? Nej me naroube razmite, ne zajebavlen ali kakole, samo neka totalno meni nouvoga (in zanimivoga) gučiš, pa bi se bole o ton informejro, tak ka če maš kakši koli nasvejt, ka me bar v pravo smer glede literature usmeriš, bi bil hvaležen :) Če maš, seveda =] Ker random besede zejti pa jih etimološko analizejrati je nej glij najbole racionalni pristop, se mi zdij =] Ali pač?

Boltzmanovakonstanta

Windu stvar nema veze z oficialno in šolsko zgodovino ter lingvistiko... 
 

Boltzmanovakonstanta

Windu, pojasnilo (pa najdi to med knjigami)...
Sam ne spadam v skupino ortodoksnih "zgodovinarov"...prvo je potrebno delno poznanje  Vedske Arijske, Slovanske, Hinduvske, Majevske, Inkovske, Sumerske, Egipčanske, Hebrejske, Etruščanske, Grške, Nordijske mitologije, astronomije in jezika...
Slovenci so samo stranska veja Venov, Venedov, Ventov, Vindov, Venetov,...(zahodni skiti/slovani) (trenutni "Finci" nosijo prav tako ime po "Ven" in živijo prav tak na "Venskem" teritoriju; njihov jezik pa spada v Suomi jezikovno skupino).
Veni so bili grški "mitološki narod Hiperborejcev.
4.bp.blogspot.com/-_2MQXb5XIqg/TWSXaid_BZI/AAAAAAAAAZg/Oc1o_vBqrHY/s640/hyperborea1.jpg
("preko-burje; severnega vetra)- legendarni "Arijci"(=Oriani; Ogriani; ozvezdje Orion ; "bela (žareča) sonca) . V to skupino spadajo tudi današnji Madžari in vsi drugi Evropejci, Rusi, Ukrajinci,...kot so potomci teh narodov (R1a1, R1b,..).
"Veni" so živeli tudi na Angleških otokih, Irski, Škotski,
http://www.korenine.si/zborniki/zbornik06/a_rant06.pdf
,Skandinaviji, Nemčiji, Franciji, in potovali celo do današnje Južne Amerike (dolgo pred Kolumbom ali Vikingi). "Veneti, pomorski narod" (Julij Cezar). Feničani so bili prav tako Veneti, pred mešanjem... - mešanj "jezikov," ki je omenjeno v Tori; mešanje krvi. Sumerski ep o "Gilgamešu"(=Galgal; "glagol/glas"-meša) ; poznejši ep o Vesoljnem potopu in o "Noetu" (=Sumerski = Sumirski; "somirje") Ziusudra (=Sija-Zudra;(mešanec) - शूद्र. (Anunak)
Pisava, najdena v bližini južnoameriških piramid (Jukatan, Bolivija, Peru),...

Evropa, bližnji vzhod
primerjava: Etruščanska, Latinica, Vinča (primerjaj z runami)

Venetska

Feničanska (="stara" Hebrejska) ; Feniti; Veneti
biblescripture.net/Alphabet.jpeg
Afrika:
Etiopija:
ulis.liveforums.ru/uploads/0005/b3/1d/20160-5-f.jpg
Etiopija (staro ime "Sheba" (=Sheva = SHIVA (Živa)) ali "Dia Mat " ("živa mati"); bodi pozoren na "kravje rogove" (predstavljale so boginjo kulta Mokoš / Makoš; beseda Makoš je prešla v stari Egipt kot "Ma" (Mati) in pozneje v Ma'at in Koš v Hoth (transmutacija Š v T oz. "Th") . Mokoš Svarga (=Mehet Weret); "vreto"(mleko) ali Svastika / Mlečna cesta
Egipt

- vsi prvi kralji Egipta, Etiopije, J. in srednje Amerike, Sumerije,... so bili starodavni "Arijci" (Hiperborejci) in Vendi (kot drugi evropski narodi) so njihovi potomci("belih bogov").- graditelji starodavnih piramid, templjev...(leto 12 000 pr. n. št; - čas 1. Mahabharate; "velike" vojne (Rat)) -visokotehnološke tehnologije, podobna "jederski" (beri o "padcu "kometa" v Tunguski -v Sibiriji(Sobori)...
www.youtube.com/watch
 

UlianaWer (nepreverjen)

Ребята всех с наступившим новым годом, всех, не важно кто откуда, от души всех!Желаю всем! Мира, добра счастья и много лет жизни!!! и огромное количество денег!!!

sukicm36501 (nepreverjen)

Naložbe in financiranje

Pozdravljeni, iščemo poslovni predlog z upraviteljem sklada, ker imamo investitorja, ki je pripravljen obravnavati dober poslovni načrt po temeljiti študiji povzetka podjetja. Prosimo, pošljite svoj poslovni načrt danes. E-naslov: [email protected]
Whatsapp: +32 460 21 63 83
Viber: +32 460 21 63 83
G.

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.