Snemalni studio je čudežni kraj, kjer se uresničujejo sanje, rojevajo zvezde in sklepajo posli.

Željko Marušić, diplomirani inženir strojništva, preživi večino svojega prostega časa v snemalnem studiu Ton, kjer igra pomembno vlogo pri realizaciji idej posameznih glasbenikov oziroma glasbenic.

V svet glasbe ga je popeljal oče

Željko je bil že od majhnih nog v stiku z glasbo, saj je bil njegov oče aktiven pri pisanju pesmi, na področju glasbene produkcije in ozvočevanja glasbenih prireditev. Dodaja, da se je teh sprva zgolj udeleževal, kasneje začel pomagati pri postavljanju posameznih komponent, dokler ni tudi sam pristal za mešalno mizo. Na londonski šoli za glasbeno produkcijo Garnish je leta 2013 uspešno zaključil tečaj »Mixing and Mastering«, kjer je izpopolnil svoje veščine in dobil vpogled v delo uveljavljenih glasbenih producentov. V njegovem studiu so se do sedaj večinoma znašla lokalna imena, kot so npr. EyeContact, Twelve Peers in Bojana Pejanovič, s skupinama Fake Orchestra ter Ethnotrip pa je sodeloval v okviru določenih prireditev.

Pot do želenega rezultata ni enostavna

Ko v studio vstopi glasbenik ali skupina, ki ima pesem že dodelano, se najprej postavi vsa potrebna oprema (bobni, ojačevalci …). Pri tem procesu je pomembno predvsem, da vemo, na katerem mestu izvabimo iz instrumentov najlepši zvok. Sledi nameščanje mikrofonov, pri čemer se nastavijo nivoji na pred-ojačevalcu, posluša in ponastavlja, dokler ni dosežen želen efekt. Šele sedaj pride na vrsto skupina.

Pesem je včasih potrebno odigrati 10-krat, včasih samo enkrat, a bistveno je, da so na koncu vsi udeleženi zadovoljni z rezultatom. Ko je skladba posneta, se lahko po potrebi nasnamejo vokali, kitare ali drugi instrumenti, nato pa producent material uredi v posebnem računalniškem programu.

Željko poudarja, da je glede na tehnološki razvoj danes ta naloga precej enostavnejša, medtem ko je bil v času snemanja na trakove postopek zamuden in mnogo bolj zapleten. Pri urejanju posnetka se odstranijo nezaželeni elementi, nakar sledi »miksanje«, ki pa je verjetno še najbolj dolgotrajno. Z nastavitvijo nivojev uporabljenih mikrofonov in s pomočjo različnih efektov (equalizer, compressor, reverb, delay …) se tako obdela zvok vseh posnetih instrumentov. Na koncu je pesem potrebno še »spolirati«, tj. uravnati skupno glasnost in dinamiko do te mere, da med predvajanjem na radiu ne bo preveč izstopala. V primeru, da se snema album, pa se morajo vse skladbe urediti v neko skupno zvočno podobo, kar strokovnjaki označujejo kot »mastering«.

"Tega ne počnem zato, da bi služil ogromno denarja"

Vsak glasbeni producent lahko potrdi, da je profesionalna snemalna oprema draga. Tudi Željko zmeraj najde kakšno novo komponento s specifično zvočno karakteristiko, ki bi jo želel dodati k svoji obstoječi zbirki. Ob koncu izjavlja, da zaenkrat na tem področju dela bolj za lasten užitek in se mu s finančnega vidika ne izplača, vendar pa upa, da bo v prihodnosti situacija drugačna ter bo lahko račune plačeval z delom, v katerem dejansko uživa.

Foto: Mateja Skledar

S spleta

Komentarji (3)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
oziris

"Pot do želenega rezultata ni enostavna"

Nikoli ni. Sicer pa Željku želim veliko uspeha tudi v prihodnosti!

oingpujc (nepreverjen)

kje pa je ta studio?

Tea K.

na tej povezavi najdete več informacij :) http://www.studioton.si/index.php/si/

In reply to by oingpujc (nepreverjen)

Starejše novice