Muzejska galerija romske zgodovine po 13. letih zapira svoja vrata

Pred več kot desetletjem je v Černelavcih med Puščo in Mursko Soboto odprla vrata Muzejska galerija romske zgodovine Romskega društva Phuro.Kher. Ustanovitelj društva in muzeja je Jožef Podbregar. 

Predmete je sam zbiral in restavriral. Ker pa je, kot je povedal za STA, obiskovalcev vedno manj, je nekaj predmetov že prodal.

Zanimanje sčasoma poniknilo

Želja odpreti muzej, ki bi pripovedoval zgodbo romskega ljudstva, je bila, pravi Podbregar, sinova. Zato se je odločil ustanoviti društvo Phuro.Kher, kar pomeni stara hiša in je predelal svojo nekdanjo avtomobilsko delavnico ter prostor napolnil s fotografijami, glasbili, posodo, omarami in urami ter orožjem, ki jih je sam restavriral.

Pred 13. leti, dodaja, je bila muzejska galerija odlično obiskana, prihajali so ljudje iz vse Slovenije in tudi tujine. A sčasoma je zanimanje poniknilo, zato se je odločil letos muzejsko galerijo zapreti, nekaj predmetov je tudi že prodal. 

Recimo »velik bas«, kot kontrabasu rečejo Prekmurci, ki je včasih stal v kotu muzeja, zdaj pa spet služi svojemu prvotnemu namenu.

Drugače pa je v muzejski galeriji mogoče še vedno najti vitrino, v kateri je bila, ponosno pove Podbregar, violina njegovega strica, ki je bil »primaš« oziroma »prva violina« v enem od pred desetletji številnih »band«. 

»Njegovo obleko sem tudi postavil na ogled v tej vitrini, ki sem jo sam izdelal,« še pove Podbregar in nadaljuje pripovedovanje zgodb. Vsak predmet v muzeju jo ima, še posebej zanimive nosijo cimbale. 

»Te sem kupil na Češkem ... tam so me Cigani skoraj ubili,« se smeje. »Mene in mojega zeta. Kako sva jim ušla? Imela sva hitrejši avto,« je dodal.

Naslednje cimbale, na katere pokaže, je kupil na Madžarskem in jih, kot vse ostale, sam restavriral.

»Sam sem se naučil restavrirati, čisto sam. Sem samouk, a ne le za restavriranje, tudi avtomobile sem popravljal ter se tudi tega naučil sam. Sem pravi 'ezermešter' (mojster za vse op. p.),« še pove Podbregar, ki je pred leti priimek spremenil iz tipično romskega v slovenskega.

V muzejski galeriji so tudi zapisi o zgodovini Romov, romski stanovanjski kulturi, o obrti in poklicih Romov, zdravilstvu in vedeževanju, kovaštvu ter o glasbenikih in instrumentih in glasbi, ki jo imajo, tako Podbregar, Romi v krvi. Tudi v njegovi družini je glasba ljudem v krvi. 

»Ne, cimbal pa ne prodajam. Tudi, če mi kdo ponudi 5000 evrov za te cimbale, jih ne dam. Moja dva vnuka igrata in vadita na teh cimbalah, ki jih vidite tukaj. Eden od vnukov je že zaključil glasbeno šolo v Beltincih, kjer se je naučil odlično igrati. Vnukinja pa jo še obiskuje,« še doda.