Slika je simbolična.
Kmetje in njihove zadruge že drugo leto zapored napovedujejo rdeče številke v pridelavi pšenice.

Zadružna zveza Slovenije, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Sindikat kmetov Slovenije so pozvali Vlado Republike Slovenije, naj pridelovalcem žit nadomesti izpad prihodka pri pridelavi pšenice za leti 2023 in 2024 ter preuči uvedbo proizvodno vezanega plačila za krušno pšenico od leta 2025. 

Na sestanku v Ljutomeru so opozorili, da je pridelava pšenice že drugo leto v rdečih številkah zaradi višjih stroškov in padca borznih cen, posledic ukrajinske krize. 

Predstavniki pridelovalcev pšenice in njihovih zadrug so po večkratnih pozivih pristojnemu ministrstvu zdaj javno pozvali kmetijsko ministrico Matejo Čalušič in predsednika vlade Roberta Goloba k takojšnjemu ukrepanju za ohranitev pridelave pšenice in izplačilu pomoči za leto 2023 ter za reševanje izpada prihodka v letu 2024.

Poudarili so potrebo po pravičnejši porazdelitvi stroškov in vrednosti med deležniki v verigi ter povečanju kolektivnih naložb v skladiščne prostore.

Vzpostavitev medpanožne organizacije

Predstavniki pridelovalcev in njihovih zadrug so pozvali tudi deležnike v verigi, kot so predelovalci in trgovci, k vzpostavitvi medpanožne organizacije in sklepanju pogodb, ki bodo temeljile na modelu izračuna cen, upoštevajoč stroške pridelave. 

Tako bi zagotovili dolgoročno oskrbo potrošnikov z moko iz slovenskega porekla in pravičnejšo porazdelitev vrednosti med deležniki.

Poleg tega so pozvali k preučitvi ponovne uvedbe proizvodno vezanega plačila za tržno pridelavo krušne pšenice.

Evropska komisija je julija 2023 Sloveniji dodelila 1.234.000 evrov za nujno finančno pomoč v kmetijskih sektorjih, s možnostjo doplačila 200 odstotkov iz nacionalnega proračuna, skupaj 3.702.606 evri za najbolj prizadete sektorje, kot so živinorejski sektor, sektorji sadja in zelenjave, vina, žit in oljnic. 

Vendar pristojno ministrstvo dogovora ni izvedlo, sredstva pa so bila preusmerjena v odpravo škode po ujmah. 

Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič poudarja potrebo po višji pomoči za odpravo škode po ujmah.

»Namenska sredstva Evropske unije pa obdržati v sektorju pšenice, ki se je v letu 2023 soočil z velikim izpadom prihodka. 

Tudi če se vzame povprečje zadnjih dveh let (izrazito dobro leto 2022 in zelo slabo leto 2023) so ekonomski rezultati pri pridelavi pšenice pod povprečjem obdobja 2017–2021,« poudarja Žveglič.

Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije in Sveta za kmetijstvo in podeželje, je pojasnil, da je izguba pri pridelavi pšenice v letu 2023 znašala več kot 500 evrov na hektar, kar temelji na razliki med lastno ceno pridelave in povprečno odkupno ceno. 

Napovedi za leto 2024 kažejo na nadaljnji izpad prihodkov, kar bi lahko povzročilo opuščanje pridelave in povečano odvisnost od uvoza iz trgov, kjer okoljski in drugi standardi pridelave niso tako visoki.

Podpredsednik Sindikata kmetov Slovenije Milan Unuk poudarja, da je država dolžna zagotoviti kmetom, da s pridelavo pšenice pokrijejo stroške pridelave ter da jim zagotovi vsaj minimalno plačo, podobno kot v drugih gospodarskih sektorjih. 

Poudarja, da je kmetijstvo strateška dejavnost, ki je ključna za prehransko varnost in nacionalno varnost v daljšem časovnem obdobju.

Glede na to, da se povečujejo pritiski na kmete, poziva pristojno ministrstvo, da zagotovi dolgoročno zagotovitev skladiščnih prostorov za kmete in njihove zadruge na začetku oskrbne verige.

Komentarji (20)

kmetrealno (ni preverjeno)

zato pa državne subvencije in vsi dodatki vezani na površino delajo dobiček, brez rizika. dokler pa bodo kulaki in kmetje plačevali 25.000, 30.000 ali več tisoč eur za hektar in se celo še grebli za njo do takrat ni panike v tem sektorju. dobro jim gre, vsaj večini od njih.

Gost55 (ni preverjeno)

To delajo samo kulaki, pa cene so nekaj časa dosegale celo 40k na hektar, zdaj so sicer malo padle ker ni denarja. Kot mali kmet skoraj več nimaš možnosti kupiti zemljo ker so pogoji taki, da se priviligira velikega kmeta, pa tudi če prideš skozi nimaš denarja, da bi si lahko to privoščil. Dobro gre samo kulakom, ki se jih na veliko financira, večini kmetov gre izredno slabo, dosti kmetov tako zalaga denar iz druge dejavnosti/plače, da pokriva stroške kmetovanja in modernizira kmetijo.
Subvencije kot take bi pa morali ukiniti, ampak to ne bodo naredili ker kot prvo je potrebno dvigniti odkupne cene kmetu in ga zaščiti pred poceni robo iz drugih držav, po drugi strani pa od subvencij dobro živi velik del državnega aparata, celo EU in pa nemška, italjanska, ..., industrija.

In reply to by kmetrealno (ni preverjeno)

Gadafi (ni preverjeno)

Tele vej pa delamo zatau

In reply to by kmetrealno (ni preverjeno)

smrkci (ni preverjeno)

Laž in to velika,ko je pa agra pa kupujejo najmodernejše kombanje,in stroje,dajte kmeteki ne ga srat,ker bi še van morali vzet ne pa dati,boga pa molite da vam toča vkup vrejže,da dobite od zavarovalnice,subvencije,ostali pridele,veste kdor joče je kriv.

Gost55 (ni preverjeno)

Res veliki kmetje kupujejo moderne stroje, samo poglej ali so v ozadju krediti ali ne. Res je tudi da veliki kmetje na razpisih pobirajo lepe vsote. Ampak poglej si malo sistem, ki se začne pri svetovalcih in potem gre do vrha, politika ga imenuje kmetijska politika, sam, kot mali kmet, bi mu pa dal kakšno bolj slabšalno ime. Sistem je tako zastavljen, da svetovalci iščejo mlade, ki so dovolj naivni, da se pustijo prepričati v širjenje in rast, na začetku ti tako vse dajo, dobiš vsak razpis, ko te pa do konca zadolžijo z krediti pa si njihov, moraš delati ker ti drugega ne ostane. Politika podpira velike kmete, ker jih je lažje kontrolirati, pa čeprav sploh nimamo pogojev za obstoj tako velikega števila velikih kmetij, mogoče v kakšnem prekmurju, okoli MB, potem pa je bolj ali manj žalost. Politika uničuje malega kmeta, mu krade zemljo, vse z namenom podpirati velike, po možnosti še kulake, ki so zlizani z politiko.
Zavarovalnice so tako dvignile premije, da si nas večina malih kmetov več ne more privoščiti zavarovanja in to kljub temu, da država subvencionira 55% premije. Po drugi strani pa zavarovalnice več niti ne ponujajo vseh zavarovanj, ko pa pride do škode so pa izplača slaba, kvečjemu ti vrnejo premijo. Ni vse tako kot si eni predstavljate, ko vidite kulaka z novim fendom na cesti. Poglejte malo okoli, jih takoj vidite nekaj 10 z traktorji starimi 30 in več let.

In reply to by smrkci (ni preverjeno)

Gadafi (ni preverjeno)

Tabaluga probaj gnes smo cejli dan balirali na 35

In reply to by smrkci (ni preverjeno)

ru-di (ni preverjeno)

Če so na minusi strajkali te na 35 lejko balerajo vej kulaki Majo traktorje s klimo

In reply to by Gadafi (ni preverjeno)

Elokog (ni preverjeno)

Ge ne razmin. Štera firma namensko dela en izdelek s šterin zgubo dela? Pa nika drujgo ne raste kak pšenica pa kukorca?

Gost55 (ni preverjeno)

Ne primerjaj pridelave hrane z proizvodnjo nekega artikla. Pri pridelavi hrane se moraš ravnati po tem kaj sploh lahko prideluješ glede na naravne danosti, delovno silo, stroje, možnost prodaje, pa ne mislim na butično, ampak za večje količine. Pa še nekaj je takih dejavnikov. Marsikdo je poskušal alternative, samo jih ni, cene so vsepovsod mizerne in na koncu ostaneš na nekaj kulturah, pa mogoče imaš še kakšno butično, ampak tega je malo.
Če smo že pri alternativah, politika nam je razprodaja in uničila tovarno sladkorja v ormožu, sladkorna pesa je bila dobičkonosna raslina in je še vedno, samo interesi politike so bili da se proda in pokrade. Skoraj vsaka država ima svojo tovarno sladkorja, mi bedaki smo jo pa uničili. Pa še nekaj takih zgodb o uspehu imamo.

In reply to by Elokog (ni preverjeno)

Gost55 (ni preverjeno)

Saj ne samo cena pšenice, tudi cena ječmena ne pokriva stroška proizvodnje. Dejansko letošnja cena ječmena komaj pokrije material, pa še to pod pogojem, da se je šparalo na vseh področjih od uporabe lastnega semena dalje. Da o pokritju dela, amortizacije strojev, ..., sploh ne govorim. Ječmen je tako že nekaj let kultura brez potenciala za dobiček. Pšenica je malo na boljšem, ampak marža kmeta sploh več ne obstaja, kvečjemu se pokriva strošek dela in materiala. Če se pa greš pri pšenici poln program za doseganje visoke kakovosti in nisi eden od kulakov z pogodbo in privilegiji, potem pa je čista zguba. Kmetje, vsaj ta mali se začnemo spraševati kaj sploh pridelovati, da si bomo pokrili stroške ker druge kulture niso nič boljše. Ne more se vsak iti butičnosti in turizma ker ni kupne moči, tudi nimamo vsi pogojev in delovne sile.
Da komentiram leto 2022, ni res, da je bilo dobro leto, cene gnojil so bile nenormalno visoke in so odnesle večino dobička, po drugi strani je suša vzela dobiček na koruzi, ostalo pa so odnesle visoke cene semena, gnojil, FFS in drugega materiala, ki smo ga rabili za sezono 2023. Sezona 2023 je bila katastrofalna, cene niso pokrivale niti cene materiala, po drugi strani je pa moča vzela pol letine, tako da nas je večina ostala z 200-300 eur minusa na hektar.
Vse se draži, cene materiala so v povrečju večje za 30%, nekatere celo 100 in več procentov. Zavarovalnice so nam dvignile ceno zavarovanj v povprečju za 50%, tako da si nas večina zavarovanja sploh več ne more privoščiti, pa tudi če ga imaš, ti na koncu dajo nazaj premijo in adijo. Politika nam nabija nove davke in dajatve. Me res zanima kdo bo v teh pogojih še delal. To je zapis malega kmeta, ki nas je trenutno v sloveniji še največ.

Elokog (ni preverjeno)

Ge ne razmin. Štera firma namensko dela en izdelek s šterin zgubo dela? Pa nika drujgo ne raste kak pšenica pa kukorca?

ru-di (ni preverjeno)

Tak je saj smo se silili v EU tam pač veljajo zakoni nej mafija kak pri nas

In reply to by Elokog (ni preverjeno)

Elokog (ni preverjeno)

Še neka ne razmin. Da se pa hektar podaji k oddaji se malo ne spokolejo. Za 25 pa 30 gezero evrof? Što je tu nouri?

captain (ni preverjeno)

Že drugo leto zapored rdeče številke v pridelavi pšenice? Zakaj jo pa potem sejete? Za to ker je z njo najlažje , z drugimi posevki je več dela, slednjo besedo "delo" slabo slišite !!

Gost55 (ni preverjeno)

Več dela, malo večja cena, zguba enaka ali pa še večja, pa hrbet še bolj uničen. Pa nimajo vsi delovne sile, ogromno kmetij je popoldanskih. Mi pa povej tole, trgovec ima vsako leto večjo maržo, cena moke je večja, cena kruha je večja, mešetar v klimatizirani pisarni kuje bajne dobičke pa pšenice sploh ne vidi, kmetu pa vsako leto manj če gledaš strošek proizvodnje. Nekaj ne štima, pa to ne pri kmetu ampak višje v izkoriščevalski verigi.

In reply to by captain (ni preverjeno)

Gadafi (ni preverjeno)

Za kolobar si nej se čul

In reply to by captain (ni preverjeno)

Gigi Govedina (ni preverjeno)

Gost55 jebala te ta tvoja sladkorna pesa,zemljo ste pa zastrupili s škropivi za 500 let naprej ,z tem sranjem ste pobili na poljih vse,dobesedno vse majhne živali,še človek ni smel 14 dni priti v bližino poškropljene sladkorne pese,fala Bogu ka je to šlo v kurac krasni in pesa in subvencije ,te se pa spitavlete odkec vsi tej betegi.

Gost55 (ni preverjeno)

Še en aktivist, ki se spravlja na kmeta z brezveznimi, že 100 krat prezvečenimi trditvami. Malo si poglej naokoli po evropi in po svetu, to kar se pri nas uporablja glede FFS in dovoljene količine, je dejansko drugod že eko. Imamo eno najbolj strogih zakonodaj, avstrijec, madžar uporabljata FFS-je, ki pri nas nikoli niso dobii dovoljenja in ga ne bodo. V marsikateri državi od kod se vozi hrana in prodaja pri nas se uporabljajo FFS, ki so pri nas že 30 in več let prepovedana. Toliko za razmisliti, ko boš namesto slovenskega jedel nekaj proizvedenega drugje in poveličeval tujo "kvaliteto". Pa nisem pristaš FFS, samo sistem nas sili v uporabo, dejansko je naravnan tako, da bi naj uporabljali več FFS kot ga trenutno uporabljamo, vse to zaradi pritiskov po "kvaliteti" (v realnosti zbijanje že tako nesramno nizkih cen), ki jih postavljajo mešetarji z našimi pridelki, ki se potem znajdejo na krožnikih avstrijcev, italjanov, ..., nam pa uvažajo poceni odpad iz ukrajine, poljske, madžarske, ..., glavno, da je dobiček, potrošnik pa vesel, da lahko "poceni" dobi pomije. Dandanes je dosti hujši problem maloumje ljudi. Če bo šlo tako dalje boste lahko imeli malih živalic koliko hočete, še jedli jih boste ker ne bo drugega saj bomo kmetje začeli zapirati kmetije. Nas boste še prosili da bomo delali. Država brez kmeta ni več država, je samo še kolonija drugim državam, ki jo zalagajo z hrano.

In reply to by Gigi Govedina (ni preverjeno)

ru-di (ni preverjeno)

Gost ,55 ti si pa bodoči minister pri Janši za laži in lopovscino pa menjavanje iz komunista v krscana

In reply to by Gost55 (ni preverjeno)

Gost55 (ni preverjeno)

Nimaš pametnega komentarja pa vlečeš naprej Janšo, pa komuniste, pa lopove, tipičen komentar svobodnjakov in socijalašov, ki živijo na tuji račun. Ta pametni smo že zdavnaj ugotovili da so vsi enaki, vsa politika in cel sistem je pokvarjen. Eni pa še vedni živite v pravljici tipa "samo da ni Janša".

In reply to by ru-di (ni preverjeno)

Starejše novice