Pod okriljem Medicinske fakultete v Mariboru s sodelovanjem številnih raziskovalnih in zdravstvenih ustanov je nastala slovenska raziskava, ki je bila objavljena v prestižni reviji BMC Emergency Medicine. Zajela je 442 študentov in diplomantov medicine.
»V družbi se prevečkrat pogovarjamo na podlagi lastnih domnev in brez empiričnih meritev, ki bi nam omogočale sprejeti optimalne odločitve,« je povedal soavtor študije Luka Petravić, zdravnik pripravnik v Univerzitetnem kluničnem centru Maribor in ASEF mladi štipendist.
To so ukrepi, ki bi spodbudili mlade zdravnike
Raziskovalci so ugotovili, da bi ukrepi, kot so povečanje plač, vzpostavitev standardov in normativov ter omogočanje boljšega ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem lahko pomembno spodbudilo mlade zdravnike, da izberejo tudi manj popularne specializacije.
Pomembno so se razlikovale osebne vrednote, kjer je plača šele na 9. mestu, od ukrepov, ki bi jih lahko sprejeli danes, da bi se več ljudi odločilo za specializacijo urgentne medicine. Tam je bila plača na 1. mestu.
Tri najpomembnejše osebne prioritete so doseganje zadovoljivega ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem, izkazovanje spoštovanja s strani kolegov in aktivna vključenost v akademske dejavnosti.
Družinska medicina zelo privlačna
Izkazalo se je, da je bila družinska medicina med anketiranci zelo privlačna izbira specializacije. Velika večina je družinsko medicino uvrstila med prva tri mesta, ki bi jih izbrali.
31,6 odstotka anketirancev je družinsko medicino izbralo kot svojo prvo izbiro specializacije, kot drugo izbiro jo je izbralo 38,2 odstotka, kot tretjo pa 36,4 odstotka anketirancev.
Za urgentno medicino manj zanimanja
Pri odgovorih glede specializacije iz urgentne medicine pa je bilo opaznega manj zanimanja.
Štirje odstotki anketirancev so odgovorili, da bi zagotovo izbrali to specializacijo, 11 odstotkov jih je odgovorilo, da je njihova odločitev za to specializacijo verjetna, 57 odstotka verjetno ne in 28 odstotkov, da zagotovo ne bodo izbrali specializacije iz urgentne medicine.
Generacija Z ima drugačne želje
Generacija Z - rojeni med 1995 in 2012, ki se zdaj postopno vključuje na trg dela, se pomembno razlikuje od predhodnih. Odraščali so v drugačnem okolju, zato imajo drugačne nazore ter želje, ki pa na primeru zdravnikov pri nas še niso bili dobro raziskani.
Rezultati novo objavljene študije predstavljajo do zdaj največjo in najbolj ažurno objavljeno študijo na tem področju v Sloveniji in kvantificirajo mnenja študentov medicine ter zdravnikov, ki še niso izbrali specializacije.
Rezultati bi bili lahko uporabljeni pri oblikovanju delovne politike, ki bo bolje sprejemala mlajše zdravnike, ki sedaj vstopajo na trg dela in pomagala izpopolniti pomanjkanja na področjih specializacij, ki imajo nizko zanimanje, a so vseeno zelo pomembne za delovanje celotnega sistema, so prepričani avtorji raziskave.
Z zaostrovanjem situacije v zdravstvu tema še bolj aktualna
Med decembrom 2022 in januarjem 2023 so raziskovalci Luka Petravić, Boštjan Bajec, Evgenija Burger, Eva Tiefengraber, Ana Slavec in Matej Strnad iz Univerze v Mariboru, Univerze v Ljubljani, Univerze na Primorskem, Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor, Univerzitetni klinični center Maribor in Innorenew CoE izvedli anketo med študenti medicine ter zdravniki pred izbiro specializacije.
»Že takrat se nam je zdela tema izjemno aktualna, z zaostrovanjem splošne situacije v zdravstvu pa je tema postala bolj aktualna, kot kadarkoli prej,« razlaga soavtor Luka Petravić.
Pomemben produkt študije pa je tudi odprto dostopna podatkovna zbirka, ki jo lahko uporabi kdorkoli za dodatne analize oziroma načrtovanje nadaljnjih raziskav.
Želijo si aktivne vloge pri sooblikovanju delovnega okolja
V prihodnosti avtorji upajo predvsem na oblikovanje zdravstvenega sistema, ki bo cenil vrednote svojih zaposlenih ter jim omogočal aktivno vlogo pri sooblikovanju delovnega okolja.
Želijo pa si tudi, da bi takšne raziskave postale stalne, saj bi na ta način lahko spremljali trende skozi čas in lažje naslavljali spremembe, ki se pojavljajo med generacijami.
Komentarji (7)
Samo zdravniki so ljudje večih generacij, ostali smo nule.
Kako je možno, da smo kot družba dopustili, da polnjenje polic v trgovini vrednotimo višje kot sprejemanje urgentnih klicev ljudi, ki so v življenjski nevarnosti?
In reply to Samo zdravniki so ljudje… by . (ni preverjeno)
SLOVENIJA, IMAMO PROBLEM … NO, SMO GA IMELI! Poglejte: mesece, če ne že leto ali dve, se nismo zares dobro kregali. Tabeli in tardeči trenutno niso v modi, Janez in Nejanezi se šele ogrevajo za novo rundo, kovida je baje konec, cepljene pa nas je, kot slišim, večinoma že pobralo. Narod ostaja brez osnovnega pogoja za srečo in razloga za bivanje: o čem naj se sploh kregamo?!
In zato hvala bogu za zdravniško stavko; končno smo spet oživeli! Čeprav priznam, da je bil moj zapis izpred dveh dni mogoče res malo pristranski. S tremi mladimi pa luštnimi zdravnicami sem se pogovarjal in kdo ne bi takim z veseljem podlegel? Moral bi govoriti vsaj še s tremi starimi in grdimi politiki, da bi bila slika uravnotežena – vendar kje take najti?
Tako pa slišim, da sem se prodal. Dohtarjem.
Ampak jaz še nikoli v življenju nisem dobil centa za katero od svojih objav – NIKOLI! Saj ne, da sem tako kreposten in nepodkupljiv, to bi bilo v teh časih politično hudo nekorektno. Samo nikoli mi še nihče ničesar ni ponudil!
In to človeka boli. Je pa res, da smo na Kliničnem za nova jetra prek vrste zmenjeni in ti novi modeli so menda že cviček-odporni. Denar navsezadnje ni vse!
Bom pa svojo pristranskost tokrat vseeno omilil. In nehal kovati zdravnike tja vmes med bogove in vaške župnike, kot zadnjič. Ker so navadni butli, tudi na to možnost sem nekajkrat že pomislil. Poglejte: čistilke, trgovke, mesarji, pometači in kar je še teh, ki ste jih ljudje dobrih src v komentarjih naštevali, imajo plače res nižje od zdravnikov. Ampak tisti najbolj pametni med njimi so šli delat takoj po osnovni šoli. Dohtarji pa: gimnazija, faks, pripravništvo, specializacija in to znese najmanj 4 + 6 + 6 = 16 let. Če vmes nobenega izpita pa letnika niso zamočili. Baje da je pred leti bil en tak in res škoda, da je revež v norišnici končal.
Gospodje in gospe zdravniki/zdravnice – si predstavljate, kakšno bajtico in jahtico bi danes imeli, če bi šestnajst let podnevi in še pol noči ploščice al pa cegle polagali, namesto študirali? Resno – kdo normalno inteligenten danes sploh še gre v zdravniški poklic!? In kako češ takim cepcem potem zaupati svoje zdravje?
Pa naprej: tista Sonja, s katero sem govoril in ki ima plačo 1630 evrov, za vrtec obeh otrok plačuje pa 760 evrov – a ona sploh pomisli, koliko mater zjutraj otroke v hosto spusti, naj se deca tam čez dan napasejo, zvečer pa že najdejo domov … vrtec, ha!! In Tina, ki ima dve službi, jurja kredita in moža kirurga – a zdaj bi pa še bajto na kmetih rada? Grozno, kako nekateri v svoji pogoltnosti nobene mere več ne poznajo! Pa Valerija – dela na urgenci, tam še za kosilo nima časa, bolniki si žile režejo v čakalnici, ona bi šla pa na dopust! In to vsako leto …
Strinjam se, na trdo bo treba s temi prodanimi dušami; po dve, tri službe bi delali – saj zato pa so take vrste! Še dobro, da imamo vsaj politike, ki jih brzdajo – ker to je pa res en tak plemenit stan, poln žrtev za srečo in blaginjo svojega ljudstva. Poleg tega pa – čemu jih sploh rabimo, te dohtarje? Če prav razumem, gre polovica Slovencev, ko zbolijo ali kaj podobnega, k vaškemu konjedercu. Ker njemu še lahko zaupajo. Ali k babi Pehti, ta ima rožice za vse bolezni. Pa tudi na guglu vse piše, itak!
In tako – res, v kratkem se bom o drugi plati zdravniške stavke pogovoril tudi s tremi starimi pa grdimi politiki … hej, sem rekel s tremi, ne tristotimi. Pa nehajte se kregat tam zadaj!
In zdaj si heroj ka si skopero post Zvoneta Seruge? San si nika nej sposoben napisati? Zalostno, kama ste lidje prisli ka razen koperanja bedarij iz Facebooka nejste sposobni
In reply to SLOVENIJA, IMAMO PROBLEM …… by Vaše ime (ni preverjeno)
če je to od njega, potem sploh ni vredno brati, ne glede na to kdo mu je napisal in kaj napiše. On se je že pokazal kaj in kdo je.
In reply to In zdaj si heroj ka si… by Resnicaboli (ni preverjeno)
Vej pa što de cejli roman šteu brez veze.
In reply to če je to od njega, potem… by 43434 (ni preverjeno)
Na Hrvaškem so zvišali plače zdravnikom. Povprečna plača zdravnika specialista je bila 1771, po novem pa 2500 eur neto za redno delo brez nadur.
Hrvaška ima 3,7 zdravnike na 1000 prebivalcev, Slovenija pa 3,3. Povprečje Eu je 4,0.
V Sloveniji je neto plača zdravnika "za polni delovni čas (40 ur tedensko) od 1.076 evrov (zdravnik začetnik v 32. plačnem razredu) do 2.700 evrov (višji specialist s posebnimi pogoji dela, 59. plačni razred). Manj kot dva odstotka zdravnikov seže še za tri plačne razrede (2.988 evrov neto) zaradi različnih “izrednih imenovanj”."
Starejše novice
