Med njimi jih je bilo 36 odstotkov vpisanih v splošnoizobraževalne programe, pri čemer pa so razlike med fanti in dekleti. Medtem ko se je za gimnazijske programe odločilo 45 odstotkov dijakinj, je bil med dijaki ta delež 26 odstotkov, kažejo podatki Sursa.
Po podatkih Statističnega urada RS (Surs) je bila v šolskem letu 2022/23 skoraj polovica vseh dijakov in dijakinj (47 odstotkov) vključena v srednje tehniško in drugo strokovno izobraževanje, 17 odstotkov jih je bilo vključenih v nižje in srednje poklicno izobraževanje.
Pri tem je bilo v programe srednjega tehniškega in drugega strokovnega izobraževanja vpisanih 50 odstotkov vseh dijakov, med dijakinjami pa jih je to vrsto izobraževanja izbralo 44 odstotkov. Za programe nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja se je medtem odločila skoraj četrtina vseh dijakov (24 odstotkov) in nekaj več kot desetina dijakinj (11 odstotkov).
Dijaki najraje v tehniko, dijakinje v zdravstvo
Med tistimi, ki so bili vključeni v programe tehniškega in drugega strokovnega ter poklicnega izobraževanja, je pri fantih največ zanimanja za področje tehnike, proizvodnih tehnologij in gradbeništva (16.965 dijakov), sledijo področja informacijske in komunikacijske tehnologije (3371), poslovne in upravne vede in pravo (2686) ter transport, varnost, gostinstvo, turizem in osebne storitve (2161).
Dijakinje pa se najpogosteje odločajo za zdravstvo in socialno varnost (4579), transport, varnost, gostinstvo, turizem in osebne storitve (4136) ter poslovne in upravne vede in pravo (3796), kažejo podatki Sursa za šolsko leto 2022/23.
Komentarji (3)
Keko jih gre za keramičara?
Vidiš, da ti bedaki dajejo minuse.
In reply to Keko jih gre za keramičara? by . (ni preverjeno)
Že kar precej let dosegajo dekleta v srednjih šolah in seveda na gimnazijah boljše rezultate, kot fantje.
In zato se posledično lažje vpišejo na medicino, kot pa fantje.
Starejše novice
