Ritke namesto rutke, Branke, ki je skuhal mamo: Eva in Sanja razkrivata zabavne jezikovne zaplete

Včasih jezika ne obvladamo popolnoma in v teh trenutkih se lahko zgodijo prav zares izjemno zabavne jezikovne pustolovščine. 

Društvo za zaščito polpismenih prikazuje svet smešnih slovničnih spodrsljajev, ki nas nasmejijo do solz in nam hkrati pokažejo, da jezikovna popolnost včasih preceni svoj pomen. Čeprav se morda sliši smešno, pa to društvo zavzema resen pristop k sproščenemu doživljanju pisne komunikacije. 

V Društvu za zaščito polpismenih je polpismenost prava umetnost, slovnične napake in besedni spodrsljaji pa nasmejijo. 

Eva in Sanja iz okolice Ptuja 

Pa ste vedeli, da sta ustanoviteljici Facebook strani, ki ji sledi že čez 26.000 ljudi, Eva in Sanja iz okolice Ptuja? 

Obe sta magistrici profesorici sociologije in pedagogike. Sta zaposleni, ena v socialnem varstvu, druga v šolstvu, obe pa se ukvarjata tudi s petjem. Ob strani sta zagnali še istoimensko skupino, za to pa je dal pobudo prijatelj Robi Bilođerić, zanjo pa je tudi skrbel. Stran sta sicer zagnali leta 2019. 

Sledilci pa so prav kmalu izrazili željo, da bi besedne dogodivščine natisnili še na kakšne izdelke. Tako so kmalu ustvarili še spletno trgovino in začeli prodajo izdelkov. 

»Inspiracijo so nama na pladnju ponudili kar sami polpismeni komentarji na Facebooku, ki jih je ogromno. Takšne zapise sva si zmeraj pošiljali med seboj, ker so nama preprosto smešni, in sva to želeli deliti tudi z drugimi, da bi bilo še bolj zabavno. Več nas je, boljše je,« sta pojasnili Eva in Sanja. 

Stran je tako v prvi vrsti namenjena predvsem zabavi, zato objavljata tudi kakšne spodrsljaje, ki niso ravno posledica slabe pismenosti, saj, med smehom dodata, tudi sami nista slovnični strokovnjakinji. 

Črka ali vejica lahko spremenita celo besedo ali poved

Objave Facebook strani zajemajo tudi samodejno popravljanje besed na tipkovnici, kot na primer: »Srečno in in zdravo, potica z drogami super uspela,« ter fotografija slastne potice v skupini peke z drožmi. 

Takšni 'kiksi' pa se lahko dogajajo tudi v člankih, tiskanih medijih. Do zabavne napake je prišlo v članku o skakanju Petra Prevca: »6. mesto s Sapora je najvišja uvrstitev, ki si jo je Peter Prevc prikakal v tej sezoni,« se glasi začetek naslova. 

Hitro lahko do napak pride tudi v raznih oglasih, ki jih objavimo s telefonov, pri tem pa nepozorno natipkamo »ritke«, namesto rutke.

Tako se je tudi v skupini, kjer si posamezniki izmenjujejo potovalne izkušnje, znašlo vprašanje: »Kako je z vnosom droga v Egipt, kakšne posebnosti.« Torej - droga, droge ali drona? Zaenkrat lahko samo ugibamo, kaj bi posameznik nesel v tople kraje. 

V tiskanem mediju je pred časom šokirala vest, da je Brane mamo ostrigel in tudi skuhal. Najbrž je mamo res ostrigel, skuhal pa je najbrž ni. 

Pa Facebook tržnici se je znašel oglas za kostanje. »Svežo nabrani kostanji ... Srednje do zelo debeli otroci nabirajo za žepnino.« Glede na priloženo fotografijo lepih debelih kostanjev lahko le sklepamo, da v tem primeru niso debeli otroci, temveč ti jesenski plodovi. 

Včasih pa objavljata tudi zapise, ki jih pač ne znajo analizirati. Po navadi se da razbrati, če gre za zatipk, avtomatski popravek besede na telefonu, v primeru prodaje pilolice - na sliki priložena prikolica - pa taka analiza pade v vodo. 

Polpismena vsebina na šalicah, spodnjicah 

Sledilci so izrazili željo, da bi polpismene zapise imeli tudi doma. Tako sta ustvarjalki začeli prodajati izdelke, kot so skodelice, spodnjice, vzglavnike, podloge za miško, bencinske vžigalnike, puzle, majice. 

Zapisi, ki se jima zdijo najprimernejši tako pristanejo na izdelkih, ki jih prodajata na spletni strani.

Gre za norčevanje iz ljudi?

Na družbenih omrežjih ima vsak možnost izraziti tudi kritike. Tako kritike kot pohvale so prisotne povsod. 

»Sicer je za najino stran to kar razumljivo, razumeva namreč, da nekateri to dojemajo kot norčevanje iz ljudi. Vendar pa morava poudariti, da ime avtorja vsebine zmeraj cenzurirava in ne gre za norčevanje iz človeka samega,« pojasnita. 

Da ne bi izpadlo kot norčevanje, pa raje objavljata kakšne 'kikse', ki so posledica nepazljivosti, ne pa nepoznavanja pravopisa. 

Povesta, da je pohval mnogo več. Veliko ljudi jima piše, da jim polepšajo dni, kar ju zelo osreči. 

Pa njuni najljubši 'kiksi'? Povesta, da se je težko odločiti, a posebno ljuba sta jima dva. »Glavo pokonci vse bo vredu. Give up,« je 'kiks', ki je končal na eni najbolje prodajanih skodelic. 

Tudi drugi je med bolj priljubljenimi. Poznate tisto znano slovensko pesem? Tisto o metulju. Nekako tako gre: »Rad bi bil metul rad bi lezev steboj letev steboj rad bi bil metul«. No, saj veste katera. 

'Kiksom' sledi že čez 26.000 ljudi 

Na to sta precej ponosni, povesta. Takšne uspešnosti nista pričakovali. 

»Nisva bili prepričani, ali bo drugim tudi tako zanimiva, skrbelo pa naju je tudi, da bi bilo preveč kritik in bi stran sčasoma morda opustili. Tako pa se je vse razvilo proti najinim pričakovanjem,« razlagata. 

Slišita tudi, da je mnogim že vsakodnevna rutina iti na stran po dozo smeha. Kmalu sta profil ustvarili tudi na Instagramu in Tik Toku, na slednjem pa oblikujeta videe in dodata kakšno zabavno glasbeno spremljavo. 

Najboljši prijateljici z enakim smislom za humor 

In kako se odločita, kaj točno spada na njuno stran? Povesta, da sta zelo podobni osebi. 

»Pogosto se hecava, da sva v bistvu ista oseba, ampak v dveh telesih. Najpomembneje je seveda, da imava enak smisel za humor, vendar pa imava tudi ostale lastnosti zelo podobne,« razložita. 

Obe sta pevki, študirali sta isto smer, povesta pa tudi, da »sva malo 'vtrgani', imava pa žal tudi iste psihične motnje,« v smehu dodata. 

Ta posel vodita skupaj, v simbiozi, pravita, da se le redko zgodi, da kakšna ideja ni obema všeč. Kvečjemu se zgodi, da se z njima ne strinjajo drugi, medtem ko se sami skoraj zmeraj. 

Preveč občutljivih tematik ne objavljata, torej predvsem ko govorijo o stiski živali ali ljudi. Izogibata se objavam, ki so diskriminatorne ali žaljive, skušata se izogniti tudi politiki, prav tako ne objavljata zapisov tujcev, ki se trudijo pisati v našem jeziku, drugo pa je, če slabo pišejo tudi v svojem.